Inter-rater reliability in the Testing methods of the International Dysphagia Diet Standardization Initiative (IDDSI) in Slovenian language
Skladnost med ocenjevalci pri uporabi testnih metod Mednarodne iniciative za standardizacijo diet pri disfagiji v slovenščini

angleški

2024

letnik 93, številka 5/6

disfagija   IDDSI   teksturno prilagajanje   testne metode   zanesljivost med ocenjevalci

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča: Prilagajanje konsistence hrane oz. tekočine je razširjen klinični ukrep pri obvladovanju disfagije. Strokovnjaki, negovalci in bolniki večinoma uporabljajo opisne in izkustvene načine za preverjanje ustreznosti teksture in konsistence hrane. Ta študija preučuje skladnost med ocenjevalci pri uporabi testnih metod Mednarodne Iniciative za standardizacijo diet pri disfagiji (angl. International Diet Dysphagia Initiative, IDDSI) na različnih vzorcih hrane, ki jih je pripravila centralna bolnišnična kuhinja. Metode: Skupaj 9 posebej usposobljenih zdravstvenih delavcev z različnim strokovnim ozadjem in delovnimi izkušnjami je z uporabo slovenskega prevoda ocenjevalnega orodja IDDSI Audit Tools neodvisno ocenilo 34 vzorcev hrane v stopnjah IDDSI 4, 5, 6 in 7.1. V dveh zaporednih dneh zbiranja podatkov so opazovali 12 opisnih značilnosti živil, ki so skupaj predstavljale 7 testnih metod IDDSI. Za oceno zanesljivosti so uporabili koeficient Fleiss Kappa. Rezultati: Pri testu kapljanja z vilic je bilo ugotovljeno popolno soglasje med ocenjevalci glede obeh opazovanih parametrov: kapljanje in ohranjanje oblike. Vsi odgovori ocenjevalcev so bili popolnoma enaki, zato lahko Fleiss kappa razumemo kot popolno ujemanje med ocenjevalci (? = 1). Pri oceni velikosti koščkov hrane je bilo ugotovljeno zmerno ujemanje (? = 0,583). Delno ujemanje je bilo ugotovljeno na testu s pritiskom vilic (? = 0,361) in testu s prsti za parametre: razkosanje bolusa (? = 0,328), pritisk (? = 0,305) in vlažnost (? = 0,297). Prav tako je bilo delno ujemanje ugotovljeno za test razkosanja z vilicami/žlico (? = 0,265) in test nagiba žlice za parametra ohranjanje oblike (? = 0,233) in lepljivost (? = 0,327). Statistično neznačilne so bile ocene skladnosti za adhezivnost na testu nagiba žlice (? = 0,059) ter med opazovanjem odtisa vilic pri testu s pritiskom vilic (? = 0,039). Zaključek: Študija dokazuje, da je test kapljanja z vilic kot ocenjevalno orodje razumljivo opisan test in ima visoko zanesljivost med ocenjevalci. Ocenjevanje teksturno prilagojene hrane z ostalimi testnimi metodami IDDSI pa izkazuje prenizko zanesljivost med ocenjevalci. Študija opozarja na tveganja ob slabem ujemanju med ocenjevalci in osvetljuje vidike, ki bi jih po taksonomiji IDDSI morali dopolniti z dodatnimi opisi, navodili ali standardiziranim programom učenja testnih metod.

21.04.2025