Alternativna terapevtska skupnost Janeza Ruglja po modelu "velikih pet"

slovenski

2000

letnik 9, številka 4

Rugelj, Janez, 1929-   terapevtske skupnosti   alkoholizem    zdravljenje    model velikih pet   psihologija osebnosti

Društvo psihologov Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Alternativna terapevtska skupnost (ATS) J. Ruglja je specifi~na socialna skupnost, v katero se vklju~ujejo ljudje v stiski (ves ~as jih je vklju~enih okoli 120), ljudje, ki so do`iveli nekakŠen `ivljenjski hendikep. Skupina je specifi~na tudi zaradi na~ina zdravljenja, t.j. intenzivnega aktiviranja mehanizmov zdravega `ivljenja, s katerimi ~lovek presega psihi~no in socialno prizadetost. Rezultati merjenja strukture osebnosti z vpraŠalnikom BFQ-po modelu Ćvelikih petĆ so pokazali, da ATS kot celota dosega ni`je rezultate od standardnih (povpre~ja populacije) na vseh dimenzijah in poddimenzijah, razlika je statisti~no pomembna na dimenziji ^ustvena stabilnost in na poddimneziji Kontrola ~ustev. ATS pa ni enovita skupina. Rezultati se glede naopredelitev ob vstopu v program pomembno razlikujejo. ^lani z opredelitvami Ćnevroti~enĆ in Ćpsihoti~enĆ dosegajo rezultate pod povpre~jem, spremljevalci pacientov na podobne rezultate kot kontrolna skupina (izbrana iz ne~lanov ATS). Rezultati ~lanov z opredelitvijo ĆalkoholikĆ so nekoliko nepri~akovani, saj v nobeni od dimenzij ali poddimenzij pomembno ne odstopajo od spremljevalcev ali od kontrolne skupine, tudi pri ^ustveni stabilnosti ne. Glede na ~as bivanja v programu se rezultati podskupin bistveno ne razlikujejo, opozarjajo pa na to, da se s ~asom bivanja v programu rezultati podskupin spreminjajo-skupina, ki je v programu 1-2 leti je dosegla viŠje rezultate kot za~etniŠka skupina (razlika je statisti~no pomembna samo na poddimenziji Kontrola ~ustev), pri skupinah, ki so v programu dlje ~asa, pa serezultati zopet zni`ajo, dokler se ne zvrstijo okoli povpre~ja (T=50). Rezultati na lestvici iskrenosti (ki lahko izra`ajo tudi pozitivno oziroma negativno podobo o sebi) niso pokazali nobene posebnosti, dokler razvrŠ~ajo v skupine ni opozorilo, da je povpre~ni rezultat posledica doseganja visokih oziroma nizkih vrednot posameznih podskupin, kar je nedvomno izziv za nadaljnje raziskovanje.

16.09.2009