Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 127-148 (2000)H
© Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HStrokovni empirieno-raziskovalni prispevekH

Alternativna terapevtska skupnost Janeza Ruglja4po modelu .velikih pet.4

JUDITA BAGON
¶ 

LjubljanaH

Povzetek: Alternativna terapevtska skupnost (ATS) J. Ruglja je specifiena socialna skupnost, v kater
1 
se vkljueujejo ljudje v stiski (ves eas jih je vkljueenih okoli 120), ljudje, ki so do.iveli nekak.en .ivljenjsko 
hendikep. Skupina je specifiena tudi zaradi naeina zdravljenja, t.j. intenzivnega aktiviranja mehanizmo
. 
zdravega .ivljenja, s katerimi elovek presega psihieno in socialno prizadetost. Rezultati merjenja strukturI 
osebnosti z vpra.alnikom BFQ - po modelu .velikih pet. so pokazali, da ATS kot celota dosega ni.jI 
rezultate od standardnih (povpreeja populacije) na vseh dimenzijah in poddimenzijah, razlika je statistien
1 
pomembna na dimenziji Eustvena stabilnost in na poddimenziji Kontrola eustev. ATS pa ni enovit
a 
skupina. Rezultati se glede na opredelitev ob vstopu v program pomembno razlikujejo. Elani 
X 
opredelitvama .nevrotieen. in .psihotieen. dosegajo rezultate pod povpreejem, spremljevalci paciento
. 
pa podobne rezultate kot kontrolna skupina (izbrana iz neelanov ATS). Rezultati elanov z opredelitvij
1 
.alkoholik. so nekoliko neprieakovani, saj v nobeni od dimenzij ali poddimenzij pomembno ne odstopaj
1 
od spremljevalcev ali od kontrolne skupine, tudi pri Eustveni stabilnosti ne. Glede na eas bivanja 
. 
programu se rezultati podskupin bistveno ne razlikujejo, opozarjajo pa na to, da se s easom bivanja 
. 
programu rezultati podskupin spreminjajo . skupina, ki je v programu 1-2 leti je dosegla vi.je rezultatI 
kot zaeetni.ka skupina (razlika je statistieno pomembna samo na poddimenziji Kontrola eustev), pro 
skupinah, ki so v programu dlje easa, pa se rezultati zopet zni.ajo, dokler se ne zvrstijo okoli povpreej
a 
(T=50). Rezultati na lestvici iskrenosti (ki lahko izra.ajo tudi pozitivno oziroma negativno podobo 
1 
sebi) niso pokazali nobene posebnosti, dokler razvr.eanje v skupine ni opozorilo, da je povpreeno 
rezultat posledica doseganja visokih oziroma nizkih vrednosti posameznih podskupin, kar je nedvomn
1 
izziv za nadaljnje raziskovanje
o 

Kljuene besede: alternativna terapevtska skupnost, alkoholiki, nevrotiki, model velikih pet, 
struktura osebnosti, Rugelj (Janez) 

*Naslov / address: mag. Judita Bagon, Tr.a.ka 51a, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: judita.bagon@gov.siH


1284J. BagoP


Janez Rugelj.s alternative therapeutic community after4the five-factor model of personality4
JUDITA BAGOu 

Ljubljana, SloveniaH

Abstract: The Alternative Therapeutic Community (ATC) of Dr. J. Rugelj is a specific social commuN 
nity consisting of people in distress (always consisting of about 120 people), who have all been handiN 
capped in their lives in one way or another. The group is also specific because of their way toward
1 
recovery, i.e., intensively reactivating the mecanisms of healthy life to surmount their psychical anB 
social deficiency. The results of measuring the structure of personality according to BFQ . the .Bi
. 
Five. model of personality . show that the ATC as a whole achieves lower scores than the norma× 
population on all dimensions and subdimensions. The difference is statistically significant regardin
. 
the dimension of Emotional stability as well as the subdimension Emotional control. The ATC is not 
a 
uniform group, so the results differ according to the diagnosis. The members with the diagnosis of .
a 
neurotic. or .a psychotic. achieve below-average results, while the accompanying members achievI 
similar results as the control group (selected from the non-members of the ATC). The results of thI 
members diagnosed as .an alcoholic. are somewhat surprising . they do not differ considerably on anW 
dimension or subdimension from the results achieved by the control group . not even on the EmotionalHstability scale. As regards the total period of staying in the program, the results of subdimension
1 
remain mostly unchanged. However, during the time spent in the program the results on the subdimension
1 
change: the group which has been in the program for 1 to 2 years generally scores higher than the grou
. 
of beginners (the difference is statistically significant only for the dimension Emotional control), bus 
the results of the group participating in the program for longer time (more than three years) are lowe
1 
again, until they stabilize in the central position (T=50). The results on the Honesty scale (which maW 
also show positive or negative self-image) show no particularity unless cluster analysis is applied
¸ 
which points out that the average result is the consequence of high and low values of the sub-groups
¸ 
which undoubtedly demands further research
o 

Keywords: alternative therapeutic community, alcoholics, neurotics, five-factor personality model
¸ 
personality traits, Rugelj (JanezÖ 

CC=3350, 312Q 

Kaj je alternativna terapevtska skupnost J. Ruglja . ATS?4

ATS, Alternativna terapevtska skupnost J. Ruglja (Rugelj, 1983), je skupnost ljudi
¸ 
ki so se v svoji stiski zatekli po pomoe, se vkljueili v program zdravljenja po njegovo 
izvirni socialnoandrago.ki metodi, sedaj pa .ivijo po naeelih zdravega, polnoaktivneg
a 
.ivljenja. Skupnost .teje 110 do 120 elanov, njeno elanstvo pa se spreminja in no 
nekaj statienega. V to skupnost prihaja in odhaja vsako leto po nekaj deset ljudi
o 
anjo se vkljueujejo ljudje, ki so za.li v stiske zaradi alkoholizma, nevrotienih te.av
¸ 
narkomanije, debelosti, nesposobnosti nadaljnjega .olanja oziroma te.av pro 
dokoneanju zaeetega .tudija, hazarderstva, psihotienih reakcij, nekaj pa je tudi tak.nih
¸ 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H1294

ki so spoznali, da ne .ivijo kvalitetnega in polnokrvnega .ivljenja in ne izkoristij
1 
svojih potencialov v polni meri, pa verjamejo, da bodo v tem programu to presegli.

V program se vkljueijo s svojim spremljevalcem, to je z bli.njo osebo, partnerje
. 
ali elanom dru.ine, ki je ob te.avah tega posameznika prizadet in pravilom
a 
soudele.en pri njihovem nastanku. V zaeetku odhajajo iz programa tisti, ki ne uspej
1 
zadostiti zahtevam strogega re.ima in zdravljenje zanje ni uspe.no, kasneje tak.ni
¸ 
ki so si opomogli in verjamejo, da bodo sami uspeli .iveti normalno .ivljenje. Nekatero 
pa ostajajo. Ti tvorijo t. i. zdravo jedro, ki je pomemben element skupinskeg
a 
zdravljenja. Ti predstavljajo .ivi primer ljudi, ki so svoje te.ave presegli, tako d
a 
danes .ivijo ustvarjalno in urejeno .ivljenje
o 

Princip urejanja ljudi v stiski po socialnoandrago.ki metodi obsega pole
. 
posameznikovega urejanja tudi zdravljenje, spreminjanje njegovega socialnega okolja
¸ 
torej njegove dru.ine, njegovih najblji.jih. Predpostavka je, da se posameznik sa
. 
ne more ozdraviti v nezdravem okolju, v katerem je bolezen nastala. Mogoee pa je
¸ 
da bosta partnerja oziroma elani dru.ine s spremembo svojega naeina .ivljenja iU 
izbolj.anjem odnosov sprememnili tudi svoje o.je okolje. Zato je vkljueenost svojce
. 
v program .ole zdravega .ivljenja nujna.

V skupini je bilo v easu merjenja strukture osebnosti z vpra.alnikom BFQ 11a 
oseb, to je 73 enot - posameznikov, parov ali dru.in. Pri tem je bilo ob 64 identificiraniO 
pacientih 55 spremljevalcev, torej tistih, ki so se vkljueili v program kot spremljevalco 
identificiranega bolnika. Osnovni program urejanja traja tri leta. To je ea
1 
usposabljanja za preseganje simptomov, pridobivanja vpogleda v svoje stanje iU 
osvajanja novih .ivljenjskih navad. Nadaljnje obdobje je namenejno utrjevanju teO 
navad in novega naeina .ivljenja ter dru.enju z ljudmi s podobnimi .ivljenjskimo 
principi
o 

Izhodi.ee Rugljevega pristopa je, da so ljudje za.li v stisko, ker so nezdrav
1 
in nepravilno .iveli. Prepustili so se lenobi in se niso dovolj potrudili, da bi v .ivljenjß 
kaj dosegli (Rugelj, 1983). Za to je osnova zdravljenja spodbujanje vsestranskI 
elovekove aktivnosti in zdravega .ivljenjaç 

N N N N 
redna telesna vadba, ki obsega jutranjo telovadbo, hojo v hribe, vkljueno 
X 
rednimi skupinskimi pohodi v hribe in reden tek z udele.bami na maratonihe 
branje literature (2 knjigi na mesec), elankov iz strokovne literature in spiso
. 
elanov ATS, zbranih v meseeni biltene 
pisanje utrinkov (na prebrane knjige in elanke ter spise, na predstavitve elano
. 
ATS, na dogodke in sestanke v ATS, na izlete in pohode itd.)
e 
spodbujanju zdravega prehranjevanja, vkljueno s spomladanskim postenjem
o 
Zdravljenje po socialnoandrago.kem programu J. Rulja poteka s spreminjanje
. 

.ivljenjskega stila ob elementih avtoanalize skozi pisanje utrinkov in branje strokovniO
in leposlovnih knjig ter z obeasnim vkljueevanjem v posebno psihoanalitieno skupino
o
Zdravljenje oz. urejanje se glede na opredelitev ob vstopu v program ne razlikuje
o



130J. BagonH

Vsi, tudi spremljevalci pacientov, so obravnavani enako . kot pacienti, ki jih je treb
a 
spodbuditi k aktivnej.emu .ivljenju. Stiske je treba obvladati (.ne cviliti!.), o njiO 
nikoli govoriti drugim in se s tem katarzieno prazniti (Rugelj, 1985), ampak je treb
a 
energijo, ki je sicer zadr.ana za obvladovanje tesnobe, izkoristiti za ustreznI 
.ivljenjske ukrepe, odveeno pa sprostiti v zdravi fizieni aktivnosti (teku, hoji v planine
¸ 
telovadbi)
o 

Zdravljenje poteka po skupinah. Elani so vkljueeni v .est stalnih skupin z 2Q 
do 30 elani, kjer se v zaeetnih, terapevtskih skupinah, sreeujejo po enkrat na teden
¸ 
kasneje vsak drugi teden. Enkrat meseeno se dobijo elani celotne ATS na sestanku
¸ 
ki traja vse popoldne. Na sestankih skupinsko obravnavajo problematiko posamezniO 
elanov oziroma parov ali dru.in, in to tistih, ki so trenutno najbolj pereei in potrebno 
pomoei skupine, da bi se olaj.ala mo.nost uvidevanja lastne situacije in preseganj
a 
stiske. Hitrost zdravljenja je razliena in odvisna od te.e bolezni, pripravljenosti iU 
zmo.nosti posameznika za spreminjanje, od sposobnosti dojemanja svoje prizadetosto 
in zmo.nosti za prena.anje trpljenja, ki ga praviloma nosi s seboj zdravljenje psihienI 
in socialne prizadetosti. Program je zahteven, potrebno se je moeno anga.irati in mß 
posvetiti precej.en del svojega easa. V resnici je potrebno doseei celovito sprememb
1 
.ivljenjskega stila in ritma. S preusmerjanjem svoje pozornosti na zdrave oblikI 
aktivnosti posameznik prebrodi boleeine, stiske in te.ave, seasoma osvoji nove navadI 
in pridobi zdravo in krepko telesno osnovo, ki mu pomaga pri premagovanju psihieniO 
stisk. Simptome nevrotienosti, slepila, fantazije, zablode in iluzije ... zamenja z
a 
zdravo in zrelo dojemanje okolja in sebe, kar je prava podlaga za zdravo reagiranje
¸ 
za uspe.no vodenje .ivljenja
o 

Struktura osebnosti po modelu .velikih pet. in vpra.alnik BFQ4

Za merjenje osebnostnih lastnosti oziroma potez sem izbrala vpra.alnik BFQ, ko 
izhaja iz modela petih faktorjev osebnosti (Bucik, 1998; Bucik, Boben in Krajnc
¸ 
1997; Wiggins, 1996). Elovek si .e od nekdaj prizadeva razpoznati in opredelito 
elove.ke lastnosti in razlike med njimi. V obilici pristopov in poskusov se je v zadnje
. 
easu izoblikovala ugotovitev, da lahko najpomembnej.e poteze osebnosti skoraj 
. 
celoti in z zadovoljivo natanenostjo opi.emo z modelom, ki vsebuje pet relativn
1 
neodvisnih faktorjev, ti so temeljne tendence, ki doloeajo vzorce misli, obeutij iU 
vedenj
o 

Ljudje se med seboj razlikujejo po nizu osebnostnih potez, endogenih temeljniO 
tendenc, ki se razvijejo v otro.tvu in dose.ejo zrelo obliko v odraslosti, kasneje pa s
1 
relativno stabilne. Poteze so organizirane hierarhieno: od o.jih in specifienih d
1 
.irokih in splo.nih dispozicij. Najvi.jo raven te hierarhije po modelu .velikih petr 
predstavljajo: energija (ekstravertnost), sprejemljivost, vestnost, eustvena stabilnostH(nevroticizem) in odprtost. Posamezniki se odzivajo na okolje in se mu prilagajajo 
X 
razvijanjem vzorcev mi.ljenja, obeutenja in vedenj, ki se ujemajo z njihovimo 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H1314

osebnostnimi potezami in zgodnej.imi prilagoditvami. To osebno prizadevanje
¸ 
vedenje in navade se ka.ejo kot zanj karakteristiena prilagodljivost. Seveda ni nujno
¸ 
da bo prilagajanje z vidika kulturnih vrednot ali osebnih ciljev v vsakem trenutkß 
optimalno, bolj pomembno je, da oznaeuje specifienost posameznika
o 

 Karakteristiena prilagodljivost se spreminja kot odziv na biolo.ko dozorevanjI 
ali na spremembe v okolju. Rezultat aktivnosti in izku.enj, karakteristienih prilagajan
. 
v doloeenih situacijah, je posameznikova biografija. Posamezniki imajo naerte iU 
cilje ter razporejajo svoj eas skozi obdobje tako, da si omogoeijo izvedbo zami.ljeniO 
aktivnosti in delovanja v dalj.ih easovnih intervalih. Elovekovo biografijo oblikujej
1 
eustvene reakcije, spremembe .ivljenjske, posebej poklicne poti, vedenje v konkretniO 
situacijah ... Vse to njegovo delovanje je konsistentno, je skladno z njegovimo 
osebnostnimi potezami. Na osnovi svojega karakteristienega naeina prilagajanja, n
a 
osnovi spoznavanja svojega znaeilnega vedenja in posledienih rezulatov, do kateriO 

ga je pripeljalo to karakteristieno vedenje, posameznik izoblikuje podobo o samemHsebi. Ta podoba pa je tudi neposredno vezana na njegove osebnostne poteze, je skladn
a 
z njimi. V oblikovanje samopodobe elovek vkljuei tiste informacije, ki so skladne 
X 
njegovimi temeljnimi tendencami na naein, ki mu daje obeutek skladnosti, enosti
o 
Pomemben dejavnik so zunanji vplivi. To so kulturne norme, mo.nosti
¸ 
.ivljenjski dogodki in situacije, ki vplivajo na oblikovanje posameznikovega naein
a 
prilagajanja in na njegovo biografijo (tak dogodek bi lahko bil tudi vkljueitev 
. 

ATS). Vendar pa ta vpliv fizienega in socialnega okolja ni enosmeren, ampak potek
a 
v interakciji, tako s posameznikovimi osebnostnimi dispozicijami kot tudi z njegov
1 
karakteristieno prilagodljivostjo, ki se ka.e v vedenju. Posameznik se torej aktivn
1 
vkljueuje v okolje in ga razlaga v skladu s svojimi osebnostnimi potezami. V skladß 
s tem reagira na okolje in vpliva nanj. Univerzalni mehanizmi v eloveku - temeljnI 
tendence - usmerjajo in urejajo njegovo delovanje pri prilagajanju okolju, istoeasn
1 
pa tudi vplivajo na to, da se njegovo prilagajanje iza.a v njegovem mi.ljenju, obeutkiO 
in vedenju. To meri vpra.alnik BFQ, pripomoeek za merjenje strukture osebnosti p
1 
modelu .velikih pet.. Teh pet glavnih faktorjev osebnosti model opredeljuje takolI 
(Caprara, Barbaranelli, Borgogni, Bucik in Boben, 1997)
ç 
1. Energija - lastna je samozavestnemu in entuziastienemu pogledu na razlienI 
.ivljenjske okoli.eine, med katerimi so mnoge medosebne. Poddimenziji st
a 
Aktivnost (AKT . energieno in dinamieno vedenje, nagnjenost h govorjenjuÖ 
in Dominantnost (DOM . samouveljavljanje, prvaeenje, uveljavljanje lastneg
a 
vpliva)
o 

2. Sprejemljivost - vsebuje na eni strani lastnosti, kot so altruizem, skrbnost in eustven
a 
podpora, ter na drugi strani sovra.nost, ravnodu.nost do drugih in sebienost
o 
Poddimenziji sta Sodelovanje (SOD . zmo.nost razumevanja zahtev in potreI 
soljudi, sposobnost ueinkovitega sodelovanja z njimi) in Prijaznost (PRI 
2 
zaupanje in odprtost do drugih ljudi)
o 

3. Vestnost - se nana.a na lastnosti, kot so toenost in natanenost, zanesljivost
¸ 


1324J. BagoP


odgovornost, .elja po uspehu in vztrajnost. Poddimenziji sta Natanenost (NAu 

. zanesljivost, vsestranska skrbnost, ljubezen do reda) in Vztrajnost (VZT 
2 

sposobnost, da prevzete naloge izpelje do konca ter jih ne opu.ea predeasno)
o 
4. eustvena stabilnost - ta je zelo .iroka dimenzija in vkljueuje raznovrstne lastnosti
¸ 

povezane s kapaciteto spoprijemanja z negativnimi eustvi in stanji, kot s
1 

anksioznost, depresivnost, eemernost, razdra.enost itd. Poddimenziji st
a 

Kontrola eustev (KEU . obvladovanje napetosti, stisk) in Kontrola impulzo
. 
(KIM . sposobnost kontroliranja lastnega vedenja, ko gre za neprijetno
¸ 
konfliktno ali nevarno situacijo)
o 
5. Odprtost - se nana.a na pripravljenost za sprejemanje novih idej, vrednot, obeutko
. 
in interesov drugih in drugaenih. Poddimenziji sta Odprtost za kulturo (OKv 
. .elja biti informiran, zanimanje za branje, zanimanje za nabiranje znanja) iU 
Odprtost za izku.nje (OIZ . pozitiven odnos do novosti, sposobnost upo.tevanj
a 
vee vidikov, pozitiven odnos do drugaenih vrednot, .ivljenjskih stilov, obieaje
. 
in kultur)
o 

BFQ je vpra.alnik, ki meri teh pet glavnih dimenzij in v okviru njih deses 
poddimenzij, vkljueuje pa tudi lestvico socialne za.elenosti odgovorov ozirom
a 
lestvico iskrenosti
o 

Lestvica iskrenosti - izhaja iz tega, da se tisti, ki si pripisuje dru.beno za.elenI 
oziroma neza.elene lastnosti, sku.a tudi na vseh ostalih dimenzijah pokazati bolj.eg
a 
ali slab.ega oziroma da izkrivlja odgovore v eno ali drugo smer. Vi.ji ali ni.ji rezultato 
pa lahko ka.ejo na dejansko dobro ali slabo samopodobo. Ta pa je zopet rezultas 
bolj ali manj (ne)realnega mnenja o samem sebi, ki si ga je posameznik pridobi× 
skozi svojo biografijo. Razen seveda tendence namernega potvarjanja, praviloma n
a 
bolj.e (zaposlitveni intervju), kar sku.a lestvica s sistematienimi vpra.anji tudi odkrito 
(Caprara in dr., 1997)
o 

Vpra.alnik BFQ

Vpra.alnik je sestavljen iz 132-ih trditev, za katere posameznik oceni na lestvici oB 
1 do pet intenzivnost, v koliki meri trditev velja zanj. Vpra.alnik ima tudi skraj.an
1 
varianto BFO-S, samoocenjevalno lestvico posebej za .enske in posebej za mo.ke
¸ 
sestavljeno iz 40 pridevnikov, ki oznaeujejo elovekove lastnosti, in lestvico od 1 d
1 
7, po kateri se posameznik oceni, koliko so navedene lastnosti znaeilne zanj. Pole
. 
tega ima tudi skraj.ano varanto s 40 pridevniki, BFO-D, ocenjevalno lestvico z
a 
druge, prav tako posebej za ocenjevanje .ensk in mo.kih, po kateri drugi ocenjujej
1 
doloeeno osebo
o 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H13Z


Namen spoznavanja strukture osebnosti elanov ATS z BFQ4

Zanimalo me je, ali se ljudje, vkljueeni v tak.no skupnost, kot je ATS, v ee
. 
pomembno razlikujejo od drugih ljudi in ali bi te razlike pokazal kak.en standardiziraU 
in.trument. Razlike bi se lahko pokazale v osnovni strukturi osebnostnih potez elanov
¸ 
zato sem izbrala vpra.alnik BFQ, ocenjevalno lestvico za merjenje strukture osebnosto 
po modelu .velikih pet.. Glede na specifienost ATS in glede na to, da progra
. 
zdravljenja sku.a vplivati ravno na spremembo osnovnih elove.kih dimenzij, sa
. 
posega v najgloblje vidike elovekovega bivanja ter spreminja stil njegovega .ivljenja
¸ 
se mi je postavila vrsta vpra.anjç 

1
o 
Ali ATS kot skupina odstopa na kateri od teh dimenzij od ostale populacijeË 
Ee odstopa, na kateri dimenziji/poddimenziji in v katero smerË 
2
o 
Ali je ATS kot skupina enovita ali pa je strukturirana iz vee razlienih podskupinË N 
Ali se elani, ki so dlje easa v ATS, razlikujejo po kateri od teh dimenzi
. 
od novej.ih elanov. Ee se, v kateri smeriË N 
Ali imajo elani z isto opredelitvijo ob vstopu podobne lastnosti, potezI 
osebnosti in ee jih imajo, ali se te razlikujejo glede na opredelite
. 
identificiranih pacientov ob vstopu: .alkoholizem., .nevrotienost.
¸ 
psihotienost.
Ë N 
Ali se spremljevalci razlikujejo po kateri od dimenzij/poddimenzij oB 
t. i. identificiranih pacientov? Ee se, v kateri smeriË 

Metoda4

Vzorec

V easu od 29. 9. 1998 do 20. 12. 1998 sem v dogovoru z J. Rugljem opravila merjenjI 
elanov ATS z vpra.alnikom BFQ. V vzorec je zajeto 98 oseb, 45 mo.kih in 53 .ensk
¸ 
v kontrolni skupini pa je 43 mo.kih in 55 .ensk. V starostni skupini do 20 let sta bilo 
v ATS dve osebi, prav tako tudi v kontrolni skupini. V starostni skupini od 21 do 3â 
let je bilo v ATS 30 oseb, v kontrolni skupini 33 oseb, v starostni skupini nad 36 les 
je bilo v ATS 66 oseb, v kontrolni skupini 63 oseb. Povpreena starost v posamezno 
starostni podskupini je enaka v ATS in v kontrolni skupini
o 

Skupina ATS: skupino ATS sem razdelila na skupine po opredelitvi ob vstopu in p
1 
easu bivanja v programu
o 

1. Po opredelitvi ob vstopu: v vzorcu je 62 identificiranih pacientov, torej tistih, ko 

so se zaradi svoje te.ave vkljueili v program, in 36 spremljevalcev, elanov, ko 

so se z njimi vkljueili v program
o 


1Z 
J. BagonH

Po opredelitvi ob vstopu v program sem udele.ence merjenja razdelilaç 

1
o 
na skupino odvisnikov, ki zajema 28 alkoholikov in 3 narkomane
¸ 

2
o 
na skupino psihotikov (pred vstopom so do.iveli psihotieno stanje) 
2 
teh je bilo 6
¸ 
3
o 
na skupino nevrotikov (v program so se vkljueili zaradi neobvladovanj
a 
razlienih drugih te.av). Ker je analiza podatkov pokazala, da se na veeiO 
dimenzijah statistieno pomembno razlikujejo med seboj, sem to skupin
1 
razdelila naç N 
nevrotike-identificirane paciente . teh je 25, poimenujem pa jiO 

nevrotiki iU
N 
spremljevalce (36)
o


2. Po easu bivanja v programu: v easu merjenja je bilo 6 oseb prvie v skupini, dobr
a 
polovica (57) je v program vkljueena od 0 do vkljueno dveh let, ostalih 41 jI 
v programu od 3 do 20 let, tako da so posamezniki razporejeni po vsej easovno 
lestvici. Posebej sem izpostavila skupine po letih do tretjega leta, ker osnovno 
program traja predvidoma tri leta. V skupino nad 3 leta sem vkljueila vsI 
ostale tudi zato, ker je .tevilo elanov po treh letih v vsakem letniku nizko (gle
. 
sliko 1) in za statistieno obdelavo neustrezno
o 
Po easu bivanja v programu je skupina razdeljena na .tiri podskupineç 
1
o 
do vkljueno 1 leta (30 osebÖ 

2
o 
nad 1 do vkljueno 2 let (27 osebÖ
3
o 
nad 2 do vkljueno 3 let (7 osebÖ
4
o 
nad 3 leta (34 osebÖ
35 

30 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 
Eas bivanja v programu v letihp
Slika 1: .tevilo elanov glede na eas bivanja v programu ATSH

.tevilo elanovp


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H13f


In.trumenti in postopek4

Merjenje strukture osebnosti elanov ATS sem opravila z vpra.alnikom BFQ. ElanI 

ATS sem prosila za sodelovanje v raziskovalni nalogi, njihovo sodelovanje pa jI 
bilo prostovoljno. Merjenej sem opravila po sestanku vsake skupine. Zajela sem 9y 
od takrat 119 v program vkljueenih elanov in 3 nekdanje dolgoletne elane, tako da jI 
vzorec zajemal 100 oseb. Vpra.alnik so izpolnjevali v prostorih, kjer potekajo sestanko 
skupin. 4 osebe so dodatno izpolnile skraj.ano obliko vpra.alnika, ocenjevaln
1 
lestvico BFS-S
o 
Z rezultati odgovorov sem seznanila vsakega posameznega udele.enca. Prosil
a 
sem jih, da mi sporoeijo, ee se jim zdijo rezultati realni, posebno ee se jim ne zdij
1 
ustrezni. Na dodatni razgovor so pri.le 4 osebe in v nekaj primerih so svoje odgovorI 
popravile, vendar nikjer vee kot za eno stopnjo, tako da se rezultati niso bistven
1 
spremenili. Dodatno merjenje z BFQ-S je tendenco na BFQ .e bolj poudarilo. Vdveh primerih, ko sta elana menila, da rezulatati niso povsem .zadeti., kasneje no 
pri.lo do ponovnega razgovora, v skupni obdelavi pa sem njihove rezulate uporabil
a 
nepopravljene. Po obdelavi rezulatov dveh oseb nisem mogla upo.tevati, ke
1 
vpra.alnik ni bil pravilno izpolnjen. Tako je v obdelavi ostalo 98 vpra.alnikov.

V Centru za psihodiagnostiena sredstva je obdelavo podatkov prevzela Du.ic
a 
Boben, dipl. univ. psihologinja, ki se ji na tem mestu zelo lepo zahvaljujem, tako z
a 
obdelavo kot tudi za sugestije in pomoe. Izbrala je kontrolno skupino, ki je na.
o 
skupini ustrezala glede na starost in spol, ter izdelala poleg .elenih primerjav 
X 
normiranimi podatki in primerjav znotraj skupine .e primerjavo podatkov s kontroln
1 
skupino. Prav tako je izdelala klastrsko analizo, po kateri raeunalni.ki program poi.e
I 
za doloeeno .tevilo skupin posameznike s podobnimi profili. Na tej osnovi je mo.n
1 
naknadno ugotavljati podobnosti, ki opredeljujejo posameznike, ki jih je zdru.i× 
raeunalnik v skupino, glede na dose.ene rezultate. To pomeni, da je potrebno n
a 
osnovi poznavanja elanov in dodatnih podatkov o njih za posamezne skupine najto 
tiste znaeilnosti, ki jih dru.ijo v skupino oziroma loeijo med skupinami (glej prilog
1 
A)
o 

Skupini in podskupine ATS sem primerjala s standardnimi T-vrednostmi, kje
1 
je povpreeje 50, standardna deviacija 10, rezultati med 45 in 55 predstvaljaj
1 
povpreeje, med 35 in 45 je rezultat nizek, med 25 in 35 zelo nizek, med 55 in 6â 
visok in med 65 in 75 zelo visok (glej Caprara in dr, 1997 - BFQ-list s profilom iU 
priloga 6: Poenostavljena shema za interpretacijo T-vrednosti BFQ, BFO)
o 

Rezultati in razprava4

Primerjava rezultatov med elani ATS in kontrolno skupino4

Primerjava T-vrednosti med elani ATS in kontrolno skupino poka.e, da so elani AT1 


1364J. BagonH

Tabela 1a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med ATS (N=98)Hin kontrolno skupino (N=98).H

Skupina Dimenzije

 Energija Sprejemljiv Vestnost Kontrola Odprtost Lestvica 
ost eustes 
iskrenosti 

ATS 49,37 48,40 50,19 47,75 48,56 52,32
Kontr.sk. 51,38 49,20 51,73 51,37 50,93 53,96 


Pom. razl. * 

* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

Tabela 1b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na poddimenzijah med ATS (N=98) inHkontrolno skupino (N=98).H

Poddimenzije Skupina 
AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 
ATS 49,25 49,46 46,22 50,88 51,07 49,21 48,36 47,40 49,63 47,67 
Kontr.sk. 51,18 51,30 48,64 49,97 51,51 51,47 50,42 52,27 50,66 51,03 
Pom.razlik ** * 

** Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,01
o 
* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

na vseh dimenzijah in poddimenzijah dosegli ni.je rezultate od kontrolne skupine
¸ 
vendar pa so razlike statistieno pomembne samo na dimenziji Eustvena stabilnost
¸ 
na njeni poddimenziji Kontrola impulzov in na poddimenziji Odprtost za izku.nje
o 

Zanimivo je, da so rezultati elanov ATS na poddimenziji Kontrola impulzo
. 
izrazito ni.ji, medtem ko na poddimenziji Kontrola eustev razlika ni statistien
1 
pomembna. Elani ATS torej slab.e obvladujejo svoje vedenje, ko gre za neprijetno
¸ 
konfliktno ali nevarno situacijo, medtem ko (dlje easa trajajoee) stiske in napetosto 
ne obvladuje bistveno slab.e kot drugi. Elani ATS imajo tudi glede na ni.ji rezultas 
na poddimenziji Odprtost za izku.nje manj pozitiven odnos do novosti, manj.
1 
sposobnost upo.tevanja vee vidikov in manj pozitiven odnos do drugaenih vrednot
¸ 
.ivljenjskih stilov, obieajev in kultur. Pri primerjavi T-vrednosti obeh skupin pa jI 
treba spomniti, da v nobeni dimenziji ali poddimenziji skupina ATS ni dosegl
a 
podpovpreenega rezultata, vsi so v okviru povpreeja
o 

Primerjava rezultatov med spremljevalci in kontrolno skupino4

Spremljevalci so dosegli podobne rezultate kot kontrolna skupina. Razlika med njimo 
je samo na poddimenziji Prijaznost, kjer so spremljevalci dosegli vi.ji rezultat (TN 
vrednost 55,06, pri kontrolni skupini pa 49,97). Razlika je pomembna na nivojß 
0,05, kar pomeni, da lahko s 95% verjetnostjo trdimo, da so spremljevalci bolj prijazni
¸ 
zaupljivi in odprti do drugih ljudi
o 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H1374

Tabela 2a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med SpremljevalciH(N=37) in kontrolno skupino za spremljevalce (N=37).H

Skupina Dimenzije 
Energija Sprejemljivost Vestnost Kontrola Odprtost Lestvica 
eustes 
iskrenosti 

Spremljev. 50,87 51,93 53,51 50,89 48,79 52,83 
Kont.sk-S 50,34 49,11 51,02 49,64 51,37 52,06 
Razlike niso statistieno pomembne
o 

Tabela 2b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med spremljevalciH(N=37) in kontrolno skupino za spremljevalce (N=37)H

Skupina Poddimenzije 
AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 
Spremljev 51,76 50,57 47,90 55,06 53,69 52,36 51,60 49,83 49,86 47,85 
Kon.sk-S 50,84 50,52 48,40 49,97 50,94 50,82 49,11 50,36 51,38 51,05 
Pom.razlik * 

* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

Primerjava rezultatov med razlienimi podskupinami ATS4

Identificirani pacienti in spremljevalciH

Na vseh petih dimenzijah in desetih poddimenzijah so identificirani pacienti dosegalo 
ni.je rezultate kot spremljevalci. Statistieno pomembne razlike so na treh dimenzijaO 
in na 6-ih poddimenzijah: s 5% tveganjem trdimo, da so identificirani pacientiç 

N N N N 
manj vestni, manj vztrajni in natanenie 
manj prijazni in s tem manj sprejemljivie 
slab.e kontrolirajo svoja eustva, tako impulze v kritienih situacijah kot dljI 
trajajoee napetostie 
in koneno, manj so aktivni (energieni, dinamieni) kot spremljevalci
o 
Rezultati skupine identificiranih pacientov so v okviru povpreeja, eeprav s
1 

ni.ji kot pri spremljevalcih! T-vrednosti se pribli.ajo spodnji meji povpreeja (T=45Ö 
na dimenziji Kontrola eustev (45,82) in na njeni poddimenziji Kontrola impulzo
. 
(45,87). Najni.jo vrednost dosegajo identificirani pacienti na poddimenzijo 
Sodelovanje (45,20). Ugotavljam, da je za identificirane paciente znaeilno, da te.jI 
obvladujejo eustvene impulze, da te.je kontrolirajo svoje vedenje v neprijetnih
¸ 
konfliktnih ali nevarnih situacijah kot spremljevalci (za razliko od trajajoeih napetosto 
in anksioznosti, ki pa jih ne obvladujejo bistveno te.je)
o 


1384J. BagonH

Tabela 3a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah medHidentificiranimi pacienti (N=62) in spremljevalci (N=36).H

Skupina Dimenzije 
Energija Sprejemljivost Vestnost Kontrola 
eustes 
Odprtost Lestvica 
iskrenosti 
Ident.pac.
Spremljev 
48,43 
50,99 
46,30 
52,04 
48,32 
53,42 
45,82 
51,0848,44 
48,78 
51,90 
53,04 
Pom.razlik * ** * 

** Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,01
o 
* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

Tabela 3b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na poddimenzijah med identificiranimiHpacienti (N=62) in spremljevalci (N=36).H

Skupina Poddimenzije 
AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 
Ident. 
Paienti 
47,67 48,83 45,20 48,20 49,65 47,38 46,39 45,87 49,51 47,57 
Spremlj. 51,98 50,54 47,99 55,16 53,52 52,36 51,76 50,04 49,85 47,84 
Pom.razlik * ** * * * * 

** Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,01
o 
* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

40E
42E
44E
46E
48E
50E
52E
54E
56E
T-vrednostipacientiE
spremljevalciE
T-AKT

T-DOMT-SODT-PRIT-NATT-VZTT-KCUT-KIMT-OKUT-OIZT-ET-ST-VT-CT-OT-LE

Lestvice BFQ 

Slika 2: Rezultati na poddimenzijah in dimenzijah BFQ za skupini .pacientov. inH
.spremeljevalcev. (glej besedilo za razlago simbolov)H

Opredelitev ob vstopuH

Po opredelitvi ob vstopu v program sem elane ATS razvrstila v .tiri skupine, v psihotikI 
(N=6), nevrotike (N=25), alkoholike/odvisnike (N=31) in spremljevalce (N=36)
o 
Zaradi primerjave so navedeni tudi rezultati kontrolne skupine. Z 99-odstotn
1 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H1394

verjetnostjo lahko trdimo, da se podskupine ATS glede na opredelitev ob vstopß 
razlikujejo med seboj in od kontrolne skupine po sposobnosti kontroliranja eustev
¸ 
kontroliranja impulzov in po vztrajnosti, s 95-odstotno verjetnostjo pa .e po vestnosti
¸ 
prijaznosti in odprtosti za izku.nje
o 

Podrobneje pa to za posamezno dimenzijo oz. poddimenzijo pomeni naslednjeç 

N 
Kontrola eustev: Najni.jo zmo.nost kontroliranja eustev imajo nevrotiko 
(T=42,91), sledijo jim psihotiki, alkoholiki/odvisniki, spremljevalci, najvi.jo 
rezultat ima kontrolna skupina (T=51,37). Razlike so pomembne na nivojß 
0,01 (trditev je 99-procentna)
o 

Tabela 4a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med psihotiki,Hnevrotiki, alkoholiki, spremljevalci in kontrolno skupino.H

Skupina 
Dimenzije

 Energija Sprejemljivost 
Vestnost Kontrola 
eustev 
Odprtost Lestvica 
iskrenosti 
Psihotiki 45,94— 42,31— 45,97— 46,43 46,72 54,71­ 
Nevrotiki 46,62 45,98 47,26 42,91— 45,44— 50,23— 
Alko/odv. 50,37 47,31 49,63 48,05 51,18­ 52,69 
Spremljev. 50,99 52,04­ 53,42­ 51,08 48,78 53,04 
Kontr.sk. 51,38­ 49,20 51,73 51,37­ 50,93 53,96 
Pom.razlik * ** 

** Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,01
o 
* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 
­ Najvi.ji rezultat na dimenziji
o 
— Najni.ji rezultat na dimenziji
o 

Tabela 4b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na poddimenzijah med psihotiki,Hnevrotiki, alkoholiki/odvisniki, spremljevalci in kontrolno skupino.H

Skupina Poddimenzije 
AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 
Psihotiki 44,88 46,97 40,26 46,22 52,35 40,44 45,20 48,57 49,26 44,54 
— — — — — 
Nevrotiki 45,97 47,91 45,11 47,96 48,80 46,36 44,57 42,12 47,24 44,47 
— — — — — 
Alko/odv. 49,58 49,94 46,23 49,18 49,81 49,56 48,10 48,39 51,40 50,67 
­ 
Spremlje 51,98 50,54 47,99 55,16 53,52 52,36 51,76 50,04 49,85 47,84 
v ­ ­ ­ ­ ­ 
Kontr.sk. 51,18 51,30 48,64 49,97 51,51 51,47 50,42 52,27 50,66 51,03 
­ ­ ­ ­ 
Pom.razl. * ** ** * 

** Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,01
o 
* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 
­ Najvi.ji rezultat na dimenziji
o 
— Najni.ji rezultat na dimenziji
o 


14a 
J. BagonH

N 
okviru dimenzije Kontrola eustev je poddimenzija Kontrola impulzov, kje
1 
imajo dalee najni.ji (in podpovpreeni) rezultat Nevrotiki (T=42,12), sledij
1 
alkoholiki/odvisniki in psihotiki s podobnim rezultatom (T=48,39 in 48,57)
¸ 
nato spremljevalci, najvi.jega pa ima kontrolna skupina (T=52,27). 99-odstotn
1 
zanesljivo so med njimi po dimenziji Kontrola impulzov razlike. Iz tega lahk
1 
sklepamo, da imajo najvee te.av pri obvladovanju impulzov nevrotiki
o 

N 
Na dimenziji Vestnost: (razlike so pomembne na nivoju 0,05) imajo najni.j
1 
vrednost psihotiki (T=45,97), sledijo jim nevrotiki, alkoholiki/odvisniki
¸ 

Kontrolna skupina, najvi.ji rezultat pa imajo spremljevalci (T=53,42). Na te
. 
dimenziji so T-vrednosti v okviru povpreeja (med 45 in 55)
o 
N 
okviru dimenzije Vestnost so statistieno pomembne razlike na poddimenzijo 
Vztrajnost: najmanj vztrajni so psihotiki (T=40,44), najbolj spremljevalci. 99N 
odstotno zanesljivo so med njimi razlike. Iz tega lahko sklepamo, da imajo n
a 
tej poddimenziji osebnosti najbolj resne te.ave psihotiki
o 

N 
Prijaznost: najmanj prijazni so psihotiki, sledijo jim nevrotiki, alkoholiki
» 
odvisniki, kontrolna skupina, najbolj prijazni pa so spremljevalci
o 

N 
Odprtost za izku.nje: najmanj odprti za izk.nje so psihotiki (T=44,54), sledij
1 
jim nevrotiki, spremljevalci, kontrolna skupina. Najbolj odprti so po teO 
podatkih alkoholiki/odvisniki (T=51,03)
o 

Za posamezno opredelitev ob vstopu so najni.ji oz. najvi.ji rezultati naslednjiç 

N 
Psihotiki: imajo najni.je rezultate na dimenzijah Energija, Sprejemljivost iU 
estnost ter na poddimenzijah Aktivnost, Dominantnost, Sodelovanje
¸ 
Prijaznost in Vztrajnost. Najvi.jega rezultata nimajo nikjer
o 

N 
Nevrotiki: imajo najni.je rezultate na dimenzijah Kontrola eustev, Odprtost iU 
na Lestvici iskrenosti ter na poddimenzijah Kontrola eustev, Kontrola impulzov
¸ 
Odprtost za kulturo in Odprtost za izku.nje. Najvi.jega rezultata nimajo nikjer
o 
Primerjava dimenzije Eustvena stabilnost s faktorji, ki pripadajo drugi
. 
modelom strukture osebnosti (Caprara in dr, 1997), ka.e, da ustreza ta dimenzij
a 
nevroticizmu (Eysenck Personality Questionnaire). Prieakovanje, da bod
1 
nevrotiki na tej dimenziji dosegli nizke rezultate, je potrjeno
o 

N 
Alkoholiki/odvisniki so pri vseh dimenzijah nekje .vmes., razen na dimenzijo 
Odprtost in poddimenziji Odprtost za kulturo (.elja biti informiran, zanimanjI 
za branje, zanimanje za nabiranje znanja), kjer imajo najvi.ji rezultat (razlik
a 
do kontrolne skupine je majhna in ni statistieno pomembna!)
o 

N 
Spremljevalci imajo najvi.ji rezultat na dimenziji Vestnost in na poddimenzijaO 

Aktivnost, Prijaznost, Vztrajnost in Kontrola eustev. Nikjer nimajo najni.jeg
a 
rezultata
o 
N 
Kontrolna skupina dosega najvi.ji rezultat na dimenziji Kontrola eustev in n
a 
poddimenzijah Dominantnost, Sodelovanje, Kontrola impulzov, Odprtost z
a 
kulturo in Odprtost za izku.nje
o 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.1414

Glede na statistieno pomembne razlike med skupinami in podskupinami n
a 
dimenzijah in poddimenzijah bi lahko povzeliç 

N 
psihotiki so najmanj, spremljevalci pa najbolj vestni, vztrajni in prijaznie
N 
nevrotiki najte.je kontrolirajo svoja eustva in obvladujejo impulze ter s
1


najmanj zainteresirani za druge izku.nje, novosti in drugaene vrednote
¸ 

kontrolna skupina pa ravno na teh dimenzijah in poddimenzijah dosega najvi.jI 

rezultatee N 
alkoholiki/odvisniki so nekje vmes
o 

Primerjava med nevrotiki in alkoholiki/odvisniki poka.e statistieno pomembne razlikeHmed njimi.H

Na poddimenziji Odprtost za izku.nje izkazujejo alkoholiki/odvisniki povpreeneU 
rezultat (T=50,67), navrotiki pa nizkega, rahlo podpovpreenega (T=44,47), razlik
a 
je pomembna na novoju 0,01, torej z 99% verjetnostjo trdimo, da so nevrotiki man
. 
zainteresirani za drugaene izku.nje, manj odprti za drugaene vrednote, .ivljenjskI 
stile in obieaje. Nevrotiki dosegajo pomembno ni.je rezultate tudi na dimenzijo 
Odprtost . osebe, ki pri tej dimenziji dosegajo nizek rezultat, se prete.no opisujej
1 
kot manj izobra.ene, manj informirane, manj se zanimajo za nove stvari in izku.nje
¸ 
manj so odprte za stike z drugaenimi kulturami in navadami. Zanimivo je, da alkoholiko 
eustvenih impulzov ne obvladujejo s tak.no te.avo kot nevrotiki (nvrotiki dosegaj
1 
T=42,12, akoholiki/odvisniki pa T=48,38, razlika je statistieno pomembna na nivojß 
p=0,05). Tudi na drugi dimenziji Kontrole eustev (obvladovanje anksioznosti
¸ 

Tabela 5a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med nevrotikiH(N=25) in alkoholiki/odvisniki (N=31).H

 Skupina Dimenzije 
Energija Sprejemlji-Vestnost Kontrola Odprtost Lestvica 
vost eustevu 
iskrenosti 
Nevrotiki 46,62 45,98 47,26 42,91 45,44 50,23 
Alko/odv. 50,37 47,31 49,63 48,05 51,18 52,69 
Pom.razlik * 

* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

Tabela 5b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na poddimenzijah med nevrotikiH(N=25) in alkoholiki/odvisniki (N=31).H

Skupina Poddimenzije 
AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 
Nevrotiki 45,97 47,91 45,11 47,96 48,80 46,36 44,57 42,12 47,24 44,47 
Alko/odv. 49,58 49,94 46,23 49,18 49,81 49,56 48,10 48,39 51,40 50,67 

Pom.razl. * ** 

** Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,01
o
* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o



1424J. BagonH

Tabela 6a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med alkoholiki/Hodvisniki (N=31) in kontrolno skupino (N=98).H

Skupina Dimenzije

 Energija Sprejemlji-Vestnost Kontrola Odprtost Lestvica 
vost eustes 
iskrenosti 

Alk/odvis. 50,37 47,31 49,63 48,05 51,18­ 52,69 
Kontr.skup. 51,38 49,20 51,73 51,37 50,93 53,96 


Ni statistieno pomembnih razlik
o 

Tabela 6b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na poddimenzijah med alkoholiki/Hodvisniki (N=31) in kontrolno skupino (N=98).H

Skupina Poddimenzije

 AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 

Alko/odvis 49,58 49,94 46,23 49,18 49,81 49,56 48,10 48,39 51,40 50,67
Kontr.sk. 51,18 51,30 48,64 49,97 51,51 51,47 50,42 52,27 50,66 51,03 


Ni statistieno pomembnih razlik
o 

napetosti) dosegajo nevrotiki ni.ji rezultat, vendar razlika ni statistieno pomembna
o 

Tudi primerjava povpreenih T-vrednosti med skupino akoholikov/odvisnikovHin kontrolno skupino poka.e, da med njima ni statistieno pomembnih razlik na nobeno 
dimenziji ali poddimenziji. Iz rezultatov lahko ugotovim, da na.a skupina akoholiko
. 
po merjenih dimenzijah in poddimenzijah osebnosti ne odstopa od populacije, medte
. 
ko skupini nvrotikov in psihotikov dosegata pomembno ni.je rezultate, vsaka n
a 
svoji skupini dimenzij in poddimenzij
o 

Eas bivanja v ATSH

Glede na eas bivanja v programu sem elane ATS razdelila v 4 skupine, in sicer p
1 
letih od: 0-1 leta (30 oseb), nad enim do dveh let (27 oseb), nad dvemi do treh let (
y 
oseb) in nad 3 leta (34 oseb), kolikor traja osnovni program. Elani, ki so v programß 
nad tri leta, tvorijo t.i. zdravo jedro ATS, ki ima pomembno funkcijo pri skupinske
. 
zdravljenju ljudi v stiskah. Prieakovala sem, da se bodo rezultati dvigali ali vsaj, d
a 

Tabela 7: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med skupinamiHglede na eas bivanja v programu.H

Skupina Dimenzije 
Energija Sprejemlji-Vestnost Kontrola Odprtost Lestvica 
vost eustevu 
iskrenosti 

0-1 leta 49,10 48,48 48,70 44,23 46,48 50,79 
Nad 1-2 l. 48,80 47,13 51,17 49,33 49,57 56,20­ 
Nad 2-3 l. 48,90 46,69 47,99 50,16­ 45,40 52,27 
Nad 3 leta 50,16­ 49,70­ 51,22­ 49,11 50,24­ 50,59 
Razlike niso statistieno pomembne
o 
­ Najvi.ji rezultat na dimenziji
o 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H14Z


T-vrednosti dimenzij BFQ

58E
56E
54E
52E
50E
48E
46E
44E
42E
40E

do 1 letaEod 1 do 2 letEod 2 do 3 letEnad 3 letaE
Eas v skupinipT-EE
T-SE
T-VE
T-E
T-OE
T-LE
Slika 3: Rezultati na posameznih dimenzijah BFQ glede na eas, pre.ivet v skupiniH(glej besedilo za razlago simbolov)H

bodo rezultati skupine nad 3 leta pomembno vi.ji od ostalih. Vendar razlika no 
statistieno pomembna
o 

Rezultati skupin glede na eas bivanja ne ka.ejo prieakovanega gibanja. IX 

grafa je razvidno, da so lastnosti skupine od 0-1 leta razpr.ene pod povpreejem (poB 
T=50), rezultati skupine elanov, ki so v ATS 1-2 leti, se dvignejo, posebej izstop
a 
rezultat na Lestvici iskrenosti (vee dru.beno za.elenih odgovorov oz. izra.eno bol
. 
pozitivno mnenje o sebi), v naslednjih dveh skupinah pa se rezultati bolj in bol
. 
grupirajo okoli povpreeja. Rezultat na lestvici iskrenosti v skupini nad 3 leta, torej 
. 
zdravem jedru, je najni.ji (T=50,58), kar odra.a realno, eeprav najni.jo samopodob
1 
glede na predhodne skupine. Skupina nad 3 leta, t.i. zdravo jedro, izkazuje najvi.jI 
rezultate na .tirih od petih dimenzij (razen na dimenziji Eustvena stabilnost), venda
1 
razlika ni statistieno pomembna
o 
Podrobnej.a primerjava rezultatov med tistimi, ki so v programu do 1 leta, iU 
onimi, ki so v programu od 1 do 2 let, poka.e, da druga skupina dosega vi.je rezultatI 
na .tirih od petih dimenzijah in sedmih od desetih poddimenzijah. Razlika pa jI 
statistieno pomembna samo na poddimenziji Kontrola impulzov. Vi.ji rezultato 
skupine, ki je v programu dlje easa, so lahko posledica bivanja v programu, lahko p
a 
so tudi posledica selekcije, odhodov tistih, ki programa niso zmogli, jim ni ustreza× 
ali so imeli kak drug razlog za izstop. Tudi to napotuje na potrebo po logitudinalno 
raziskavi
o 

Skupna razprava4

Ugotovili smo, da se skupina ATS razlikuje od populacije, in sicer tako, da doseg
a 
ni.je rezultate na vpra.alniku BFQ. Razlika je statistieno pomembna na dimenzijo 


14J. BagonH

Tabela 8a: Primerjava povpreenih T-vrednosti na petih dimenzijah med skupino, ki jeHv programu do 1 leta (N=30), in skupino, ki je v programu 1-2 leti (N=27).H

Skupina Dimenzije 
Energija Sprejemljiv Vestnost Kontrola Odprtost Lestvica 
ost eustes 
iskrenosti 
Do 1 leta 49,10 47,74 48,68 45,02 46,48 48,84 
od 1 - 2 let 49,01 46,40 51,33 50,38 49,90 53,04 

Ni statistieno pomembnih razlik
o 

Tabela 8b: Primerjava povpreenih T-vrednosti na poddimenzijah med skupino, ki je vHprogramu do 1 leta (N=30) in skupino, ki je v programu 1-2 leti (N=27).H

Skupina Poddimenzije 
AKT DOM SOD PRI NAT VZT KEU KIM OKU OIZ 


Do 1 leta 47,75 51,30 45,61 50,42 50,62 46,99 45,79 44,93 49,01 45,82 
od 1 – 2let 49,18 50,06 45,52 48,17 52,25 50,06 49,85 50,94 51,69 48,64 
Pom.razlik * 

* Razlika je statistieno pomembna na nivoju 0,05
o 

Eustvena stabilnost, izraziteje na poddimenziji Kontrola impulzov. Nevroticizem alo 
eustvena stabilnost je skupna veeini osebnostnih motenj in je tista znaeilnost, ko 
lahko pomeni predispozicijo za razvoj resnej.ih psiholo.kih obolenj (Caprara in dr
¸ 
1997). V program vstopajo predvsem ljudje, ki imajo te.ave pri svojem vsakodnevne
. 
obvladovanju .ivljenja in samega sebe. Poudariti je treba, da so rezultati elanov AT1 
v okviru povpreeja, toda razlike so omembe vredne predvsem zato, ker so rezultato 
ni.ji kot pri kontrolni skupini na vseh dimenzijah in poddimenzijah
o 

Kontrola impulzov, ki loei elane ATS od drugih, ka.e na naein odzivanj
a 
organizma na dogodke in situacije. To zahteva obvladovanje, erpa energijo in terj
a 
pozornost nase in na dogajanje v sebi. Predpostavljam, da to pogojuje ni.je rezultatI 
na dimenziji Energija, posledieno ima elovek manj energije za aktivno delovanje n
a 
drugih podroejih, za eksponiranje samega sebe. Ta upad energije zni.uje tudo 
zanimanje za druge ljudi in njihove probleme. Zato tudi ni presenetljiv ni.ji rezultas 
na socialnih dimenziji Sprejemljivost (Sodelovanje in Prijaznost) in zmanj.an
a 
Odprtost za kulturo ter Odprtost za izku.nje, za druge obieaje in kulture. ATS pa no 
enovita skupina. Izkazalo se je, da se spremljevalci razlikujejo od identificiraniO 
pacientov kar na treh dimenzijah in .estih poddimenzijah. Njihovi rezultati so bol
. 
podobni rezultatom kontrolne skupine, od katere se razlikujejo samo na poddimenzijo 
Prijaznost, kjer dosegajo vi.ji rezultat od kontrolne skupine. Spremljevalci sI 
odlikujejo po prijaznosti, zaupanju in odprtosti do drugih, kar jim nedvomno koristo 
pri njihovi pomoei svojcu v stiski. Nevrotienost kot opredelitev ob vstopu 36 od 3y 
spremljevalcev se oeitno ne nana.a na isto kvaliteto kot eustvena nestabilnoss 
nevrotikov
o 
Po opredelitvi ob vstopu v program se rezultati podskupin pomembn
1 
razlikujejo med seboj. Nevrotiki in psihotiki se gibljejo v vrednostih pod povpreejem
¸ 


Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H1454

spremljevalci in kontrolna skupina rahlo nad povpreejem, alkoholiki pa so vmes, n
a 
zlati sredini in razen na poddimenziji Odprtost za kulturo (.elja biti informiran
¸ 
zanimanje za branje, zanimanje za nabiranje znanja), kjer dosegajo nekoliko vi.jo 
rezultat, ne izstopajo po nobeni najvi.ji ali najni.ji vrednosti. .e vee, pokazalo se je
¸ 
da razlike v rezultatih skupine alkoholikov in kontrolne skupine na nobeni dimenzijo 
ali poddimenziji niso statistieno pomembne. Najbolj znaeilen in prieakovan je nize÷ 
rezultat, ki ga dosegajo nevrotiki na dimenziji Eustvena stabilnost, .e posebej n
a 
poddimenziji Kontrola impulzov. Ni.ji rezultati tudi na drugih dimenzijah, pole
. 

Kontrole eustev .e Odprtost za kulturo in Odprtost za izku.nje, bi lahko razlo.ili z .
I 
omenjeno porabo energije zaradi obvladovanja svojih impulzov in stisk, zaradi eesa
1 
jim zmanjkuje energije, volje, moei in interesa za izobra.evanje, informiranje, z
a 
nove stvari in izku.nje, zaradi eesar ka.ejo odpor do stikov z drugaenimi navadamo 
in kulturami
o 
Psihotiki (skupina .teje le 6 oseb) ka.ejo nekoliko drugaene znaeilnosti
o 
Najni.ji rezultat dosegajo na dimenziji Vestnost oziroma na poddimenziji Vztrajnost
o 
Psihotiki niso zelo vztrajni, prevzetih nalog pogosto ne izpeljejo do konca ozirom
a 
jih predeasno opu.eajo. Na drugi poddimenziji Vestnosti pa se izkazujejo za doka
. 
natanene in ljubijo red. Psihotiki predvsem niso prijazni, zaupljivi in odprti do drugih
¸ 
prav tako izkazujejo manj.o zmo.nost razumevanja in podpiranja zahtev soljudi te
1 
manj.o sposobnost ueinkovitega sodelovanja z njimi. (Ker skupina .teje le .est oseb
¸ 
bi bilo kljub statistieno pomembnim razlikam primerno pridobiti rezultate na veeje
. 
.tevilu pacientov s to opredelitvijo ob vstopu.) Nevrotiki in psihotiki ka.ejo razlieno 
sliki. Nevrotike opredeljujejo eustvena nestabilnost in te.ave pri obvladovanjß 
impulzov, posledica tega bi lahko bila manj.e zanimanje za okolje in druge kulture
o 
Za psihotike pa je po na.ih podatkih znaeilno, da so manj socialni, torej man
. 
sprejemljivi, manj prijazni in redkeje sodelujejo z drugimi ljudmi
o 

Nekoliko neprieakovani so rezultati alkoholikov, ki v nobeni dimenzijo 
pomembneje ne odstopajo od kontrolne skupine, njihovi rezultati se vrtijo na vseO 
dimenzijah in poddimenzijah v okviru povpreeja. V primerjavi z nevrotiki so bol
. 
eustveno stabilni in bolje obvladujejo eustvene impulze. Po na.ih rezultatih sI 
predpostavka, da v omamljanje zaidejo eustveno nestabilne osebnosti (Bakraeevi: 
in Ko.uh, 1988, Rugelj 1985), ne potrjuje. Seveda pa ne vemo, kak.ne rezultate bo 
dosegala skupina pred zdravljenjem. Prieakovala sem, da se bodo rezultati skupin 
1 
easom bivanja v programu izbolj.evali. Z osvajanjem zdravega naeina .ivljenja, 
1 
postopnim preseganjem bolezenskih simptomov, z aktiviranjem telesnega iU 
intelektualnega .ivljenja naj bi se merjene dimenzije osebnosti izbolj.ale. Najvi.jI 
rezultate sem prieakovala na eustveni stabilnosti, ki loei elane ATS od drugih. Venda
1 
pa rezultati tega ne potrjujejo. Skupina elanov, ki so v programu nad tri leta, t.i
o 
zdravo jedro, dosega sicer najvi.je rezultate na .tirih od petih dimenzijah, prav pro 
eustveni stabilnosti pa ne (vendar so razlike majhne in niso statistieno pomembne)
o 

Pri skupini, ki je v programu 1-2 leti, se rezultati, razen na dimenziji Energija
¸ 
dvignejo. Skupina dosega vi.je rezultate od skupine, ki je v programu do enega leta
¸ 


1464J. BagonH

in sicer na 4 od petih dimenzijah in na 7 od desetih poddimenzijah. Razlika jI 
statistieno pomembna samo na poddimenziji Kontrola impulzov. Ta dvig je verjetn
1 
posledica splo.nega izbolj.anja stanja po umiritvi zaeetnih stisk. Ko ljudje po vstopß 
v program preko razlienih dejavnosti in obveznosti preusmerijo svoje ukvarjanje 
1 
seboj na okolje, se simptomatika umiri. Dosegati zaenejo prve uspehe: prehodij
1 
velik del hribov, preberejo kar nekaj knjig in elankov, navadijo se pisanja, v skupino 
najdejo prijatelje in se ukvarjajo s problemi drugih, ne le s svojimi. Redno teeejo iU 
telovadijo, pretekli so maraton, nekateri celo velikega. Dvig rezultatov te skupine jI 
zelo verjetno posledica splo.nega aktiviranja eloveka, ki je znaeilno za program J
o 
Ruglja. Vendar pa je treba to tezo preveriti z longitudinalno raziskavo, saj je n
a 
razliko lahko vplivala selekcija elanstva. Iz programa odhajajo v zaeetku ljudje, ko 

ga ne zmorejo ali pa jim kako drugaee ne ustreza
o 
Nekoliko so presenetili ni.ji rezultati skupine, ki je v programu 2-3 leta. NjihovI 
ni.je rezultate bi bilo mo.no razlo.iti s tem, da se po prvih uspehih urejanja zaenej
1 
izra.ati dejanski in globlji problemi, ki so bili v prvi fazi samo prese.eni, ne p
a 
razre.eni. Tistim z resnienimi te.avami, takimi, ki jim ne botruje le lenoba, se te.avI 
ponovno pojavijo, tokrat se je potrebno z njimi spoprijeti bolj vsebinsko, poseei 
. 
izvore te.av in se lotiti zdravljenja prave bolezni. To je sicer mo.na razlaga, venda
1 
je treba upo.tevati, da je to zelo majhna in pestra skupina. .teje le sedem ljudi, v nje
. 
pa so poleg treh spremljevalcev .e nevrotik, psihotik in dva alkoholika. Kakr.ne kolo 
posplo.itve v tem primeru res niso mo.ne, .dovoljuje. oz. sugerira pa jih podobn
a 
tendenca, ki se ka.e v zadnji skupini, ki je v programu nad 3 leta. Odpira se tudo 
vpra.anje osipa po dveh letih, tako da bi bilo vsekakor potrebno rezultat preveriti 
X 
longitudinalno raziskavo
o 

Na vseh dimenzijah se rezultati skupine nad 3 leta gibljejo strogo okolo 
povpreeja. Postavi se vpra.anje, zakaj elani vztrajajo v programu. To bi lahko (delnoÖ 
razlo.ili s tem, da po osnovnem programu, po treh letih, ostajajo v skupnosti ljudje
¸ 
ki za svoje normalno .ivljenje potrebujejo stalno oporo in spodbudo, ki jo nudo 
skupina. V programu pa tudi dobivajo priznanje, ko s svojo prisotnostjo (urejenostj
1 
in stilom .ivljenja) pomagajo pri zdravljenju .ljudi z ljudmi., ko s svojo lastn
1 
izku.njo dokazujejo, da je mo.no stiske in te.ave obvladati z vsestranski
. 
aktiviranjem in delovanjem. Elani po principu .dajanja dobljenega. posredujej
1 
novim elanom pomoe in oporo, ki so je bili dele.ni med svojim zdravljenjem. To jI 
nedvomno pomembna prilo.nost, da elovek dobiva potreben obeutek pomembnosto 
in koristnosti v dru.beni skupnosti. ATS pomeni spodbudno socialno okolje, pre.et
1 
s pozitivnimi dru.benimi vrednotami, hkrati pa podobno misleeim daje obeute÷ 
varnosti, predstavlja novo dru.ino, prijetno bivalno okolje, zato v njej vztrajaj
1 
(Rugelj, 1985)
o 

Na Lestvici iskrenosti se niso pokazale nobene posebnosti. Elani ATS prav ni: 
ne odstopajo od povpreeja, prav tako ni razlik ali nizkih rezultatov pri posamezno 
podskupini glede na opredelitev ob vstopu v program. Nekaj razlik se ka.e v skupinaO 

glede na eas bivanja v programu, ko se v skupini, ki je v programu 1-2 leti, rezultas 

Alternativna terapevtska skupnost in .velikih pet.H1474

dvigne, v starej.ih skupnah pa zopet pade. Klastrska analiza pa je pokazala (gle
. 
prilogo A), da vendarle gre za pomembne razlike, da je povpreeje rezultat zelo nizkiO 
in zelo visokih vrednosti in se skupine razlikujejo tudi po tem kriteriju. Ugotavljam
¸ 
da je Lestvica iskrenosti odra.ala dejansko vi.je ali ni.je mnenje o sebi in da jI 
mo.no izloeiti znaeilne podskupine z izrazito visoko stopnjo in podskupine z izrazit
1 
nizko samopodobo. To dejstvo je izredno pomembno za psihoterapevtsko delo, sa
. 
nakazuje smer nadaljnjega zdravljenja in spodbujanja osebnostne rasti. Za zdrav
1 
osebnostno rast je kljuenega pomena realna samopodoba, saj vsako odstopanje 
. 
eno ali drugo smer potvarja resnienost in onemogoea zdravo reagiranje in prilagajanjI 
posameznika dejanskemim razmeram, v katerih .ivi in je dejaven
o 

Zakljueek

Vpra.alnik BFQ je pokazal, da se skupina ATS razlikuje od populacije, pokazal p
a 
je tudi to, da ATS ni enotna, ampak zelo diferencirana skupina, kar pa je mogoe
I 
izredno dobro uporabiti za psihoterapijo in spodbujanje osebnostne rasti elanov
o 
Pripomoeek za merjenje strukture osebnosti je diferenciral podskupine glede n
a 
opredelitev ob vstopu in pokazal, da podskupini z opredelitvama .nevrotiki. iU 
.psihotiki. znaeilno odstopata po reztulatih na posameznih dimenzijah iU 
poddimenzijah, da sta torej razpoznavni in da se razlikujeta od podskupinI 
spremljevalcev. Spremljevalci, ki praviloma vstopajo v program obremenjeni 
1 
te.avnim .ivljenjem ob svojem bolniku in ka.ejo znake nevrotienosti, se z rezultato 
na vpra.alniku ne pridru.ujejo pacientom z opredelitvijo .nevrotik.. Njihovi rezultato 
so bolj podobni rezultatom kontrolne skupine. Tudi pacienti z opredelitvij
1 
.alkoholik. pri doseganju rezultatov na nobeni dimenziji ne odstopajo od kontrolnI 
skupine, od nevrotikov pa se razlikujejo na vee dimenzijah in poddimenzijaO 
osebnosti. To nas opozarja na pomen zunanjih dejavnikov (okolje, dru.ina) pro 
alkoholizmu in tudi na vpliv spremenjenga stila .ivljenja na njegovo preseganje
o 

Dvig rezultatov skupine, ki je v programu 1-2 leti nakazuje na uspe.nost naein
a 
aktiviranja ljudi v programu po Rugljevi metodi zdravljenja, po kateri so vsi .zdravo 
in normalni, le preseei morajo lenobo.. S celotnim spektrom aktiviranja ljudi iU 
usmerjanjem njihove pozornosti na dejavnosti, ki mobilizirajo telo, intelekt iU 
eustveno obvladovanje, je mogoee v letu dni praviloma preseei te.ave, ki so sI 
posamezniku tako nakopieile, da jih ni mogel vee obvladovati, in usposobi tudi hujI 
prizadetega, da se poda v (naporno) resnieno zdravljenje. Pri tem pa klastrska analiz
a 
(glej prilogo A) postre.e s pomembnim podatkom o tem, da so v programu podskupinI 
z jasno izra.eno visoko oziroma nizko samopodobo, kar je za psihoterapijo ozirom
a 
spodbujanje osebnostne rasti udele.encev pomembno vedeti
o 

Pri vsem tem pa ne smemo spregledati, da je bilo merjenje z vpra.alniko
. 
BFQ opravljeno preseeno. Zato je treba navedene ugotovitve vzeti kot nakazujoe
1 
smer, ki bi jo bilo vredno in koristno preveriti .e z longitudinalnim spremljanje
. 


1484J. BagonH

istih oseb
o 

Literatura4

Bakraeevie, K. in Ko.uh, I. (1988). Nekatere sociopsihiene znaeilnosti oseb, ki obi.eejoHalkoholo.ko ambulanto in se ne vkljueijo v skupinsko terapevtskoHobravnavo[Sociopsychological characteristics of persons in alcohologic ambulantHtreatment, not involved in group therapy], (neobjavljena diplomska naloga [unpubN 
lished BA diploma]). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo
o 

Bucik, V., Boben, D.in Krajnc, I. (1997). Vpra.alnik BFQ in ocenjevalna lestvica BFO z
a 
merjenje .velikih pet. faktorjev osebnosti: slovenska priredba [The BFQ and thI 
BFO as measures of the Big Five personality factors: The Slovenian adaptation]
o 
Psiholo.ka obzorja, 6 (4), 5-34
o 

Bucik, V. (1998). Konvergentna in diskriminatorna veljavnost modela .velikih petr 

faktorjev osebnosti [Convergent and discriminative validity of the Big Five mode× 
of personality]. Psiholo.ka obzorja, 7(2), 5-24
o 
Caprara, G.V., Barbaranelli, C., Borgogni, L., Bucik, V. in Boben, D. (1997). ModelH
.velikih pet., Pripomoeki za merjenje strukture osebnosti: Priroenik [The Big FiveHmodel . instruments for the measurement of the structure of personality: Manual]
o 
Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostiena sredstva
o 

Rugelj, J. (1983). Uspe.na pot [Successful trail]. Ljubljana: DZS
o 

Rugelj, J. (1985). Zmagovita pot [Victorious trail]. Ljubljana: DZS
o 

Wiggins, J.S. (ur.) (1996). The five-factor model of personality: Theoretical Perspectives
o 

New York: Guilford Press
o 

Prispelo/Received: 03.05.200a
Sprejeto/Accepted: 17.11.200a