Opis
Izhodišča V članku smo želeli potrditi računalniško metodo avtomatičnega merjenja premera retinalnih krvnih žil in vpliv povišanega krvnega tlaka na retinalno žilje. Metode Analizirali smo 295 bolnikov s povišanim krvnim tlakom. Merili smo premer arteriol in venul v odseku med papilarnim premerom 0,5 in papilarnim premerom 1,0. Uporabili smo računalniški program, ki avtomatičrco meri premer krvnih žil. Iz rezultatov smo izračunali povprečen premer retinalnih arteriol in venul in analizirali vpliv povišanega krvnega tlaka na retinalno ožilje. Računali smo tudi razmerje med arteriolami in venulami (AVR). Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli povišan krvni tlak od 5 do15 let, je bila povprečna vrednost premera arteriol 89,311 mikro m. Pri bolnikih, ki so imeli povišan krvni tlak več kot 15 let, pa je bila povprečna vrednost 79,276 mikro m. Premer venul pa je bil pri obeh preiskovanih skupinahpodoben: pri bolnikih, ki so imeli povišan krvni tlak od 5 do 15 let, je bila povprečna vrednost 103,319 mikro m, pri bolnikih, ki so imeli povišan krvni tlak več kot 15 let, pa 101,392 mikro m. Večje razlike so se pojavile pri primerjavi premera arteriol med kontrolno skupino (povprečje 92,083 mikro m) in bolniki, ki so imeli povišan krvni tlak več kot 15 let (povprečje 79,276mikro m). Razlike pri venulah pa so bile manjše: povprečje pri kontrolniskupini je bilo 102,289 mikro m, pri bolnikih, ki so imeli povišan krvni tlak več kot 15 let, pa 101,392 mikro m. Zaključki Ugotovili smo, da povišan krvni tlak vpliva na premer retinalnih arteriol, kar smo s pomočjo našega programa tudi dokazali. Z daljšanjem trajanja povišanega krvnega tlaka se je zmanjševal premer arteriol, premer venul pa se ni bistveno spreminjal. Zmanjšanje je bilo podobno pri moških in ženskah. Avtomatski sistem za merjenje retinalnih žil je za vsakdanje delo v ambulanti, enostaven za uporabo, hiter in zanesljiv.