Opis
Prispevek tehta in ocenjuje gradivo, ki je zbrano v jezikovnem atlasu Ladinije(ALD-I), se pravi atlasu romanskih govorov v italijanskih Dolomitih. Zanimanje in različni pogledi na ta romanski svet so starega datuma, začenši z znamenito študijo vélikega italijanskega jezikoslovca G. I. Ascolija z naslovom Saggi ladini, objavljeno v reviji Archivio Glottologico Italiano, I, 1873, kjer so furlanščina, romasnki govori v Dolomitih, (reto)romanski govori v švicarskem kantonu Graubündnu obravnavani kot deli neke jezikovne enote. Čisto drugačen je bil pogled Carla Battistija (vrsta objav o tej témi od leta 1910 dalje), ki ima vse tri "ladinske" dele za podaljške severnoitalijanskih narečij. Atlas dolomitske ladinščine, delo močne znanstvene ekipe pod vodstvom Hansa Goebla v Salzburgu, je rezultat znanstvenih raziskav zadnjih petnajstih let. Prvi del, ki je zdaj objavljen, je posvečen zlasti raziskavi glasoslovja. Posebej je dragoceno, da se raziskovanje na terenu ni omejilo samo na romanske govore v Dolomitih, ampak je bilo razširjeno na stična ladinska ozemlja (v slovenščini, po nemškem vzorcu, raje uporabljamo términ "retoromanski"), na švicarski Engadin in na zahodno Furlanijo, a tudi na severnoitalijanski narečji, severnobeneško in vzhodno lombardsko. S tem je omogočena primerjava, ugotavljanje skupnih fonetičnih inovacij glede na latinščino, omogočena pa je tudi primerjava med posameznimi govori tega področja, ne da bi se pri tem vsiljevalo kakršno koli vnaprejšnjo klasifikacijo. Nabrano in zapisano gradivo izvira iz anket na 217 točkah in je zaobseženo na 884 kartah, kar poemni, da je predstavljeno visoko število izrazov za teh 884 gesel. Ker gre za geografsko omejeno ozemlje, je mreža gosta, raziskane točke so si oddaljene nekako 10 km. Rezultati anket so zbrani v 4 zvezkih velikega formata, k temu pa je treba dodati še tri spremljevalne zvezke (gesla po abecedi, obrnjeni slovar, etimološki slovar gesel). Atlas je zelo moderno zastavljen: dostopen je tudi an CD-ROMu, poleg tega pa je anketiranje osrednjega ozemlja, torej tiste prave Ladinie (Val Badia, Val Gardena, Val di Fassa, Val di Fiemme) posneto tudi na slušni disketi, kar je seveda velika novost. Epohalno delo široke zasnove, prvo svoje vrste za ladinščino, je zvest prikaz sedanjega stanja romanskih govorov v Dolomitih. Prvi del je res posvečen predstavitvi glasovnih pojavov, vendar pa najdemo marsikaj dragocenega tudi za oblike, tako pri samostalniku razlikovanje med oblikama za moški in ženski spol, za ednino in množino, ali pri glagolu za osebne in neosebne oblike. Zbrano gardivo daje zanimiv, čeprav nesistematičen pregled za besedje, kakor ga je raziskovalec v kraju ankete pač našel in zapisal: za razliko od slovarja, kjer se navajajo različni pomeni in rabe enega in istega izraza, je naloga jezikovnega slovarja ravno v tem, da za isti pojem navede nabrane izraze; v gorskem svetu je raznolikost sma po sebi razumljiva. V tej smeri bo seveda drugi del Atlasa še zanimivejši.