Prispevek celovito predstavi zgodovino in dediščino frančiškanske knjižnice v Nazarjah kot pomembnega kulturno-intelektualnega središča Zgornje Savinjske doline od 17. stoletja dalje. V prvem delu na podlagi virov, kot so Diarium Conventus Nazarethani in inventarni zapisi, kritično obravnava začetke knjižnice ter zavrača tezo o njenem bosanskem izvoru. Pokaže, da se je fond postopoma oblikoval že vse od naselitve bratov v Nazarjah, pri čemer so bili pomembni tudi darovi, kot je oporoka Ludvika Umeka leta 1752. Drugi del prispevka prinaša prvi sistematični popis več kot 26 srednjeveških rokopisnih fragmentov, od liturgičnih do hagiografskih in pravnih ter posvetnih besedil, ki so se ohranili v vezavah knjig nazarskega fonda. Ti lahko pomembno razkrivajo poti prenosa gradiva v Nazarje. Tretji del obravnava burno usodo knjižnice v 20. stoletju, zlasti izgube in uničenje med drugo svetovno vojno, poznejše razselitve in najdbe knjig, ki so veljale za izgubljene. Članek tako združuje zgodovinske, kodikološke in kulturnodediščinske raziskave.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WAP8NUZ4

COBISSID

261227523

DOI

10.56420/Kronika.73.3.07

Objavljeno

28.01.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bogataj, Jan Dominik, Božič, Anja, Iljaš, Domen (2025). O pisni dediščini knjižnice frančiškanskega samostana Nazarje. Kronika (Ljubljana), letnik 73, številka 3, str. 663-685. URN:NBN:SI:DOC-WAP8NUZ4 from http://www.dlib.si

MLA:

Bogataj, Jan Dominik, Božič, Anja, Iljaš, Domen. "O pisni dediščini knjižnice frančiškanskega samostana Nazarje." Kronika (Ljubljana) letnik 73. številka 3 (2025) str. 663-685.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WAP8NUZ4>

Kronika
1953-
(Zbirni zapis)