The Slovene version of a fast track to political equality

angleški

2017

letnik 54, številka 2

delež žensk   Enakost moških in žensk   enakost spolov   integracija načela enakosti spolov   Slovenija   strankarske kvote   Volilni sistem   Ženska   ženske kvote

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Po prvih večstrankarskih volitvah v Državni zbor RS je delež žensk v njem dramatično upadel (s 24 odstotkov v letu 1986 se je spustil na 17,5 odstotka v 1990) in se ni bistveno spremenil v naslednjih dveh desetletjih. Vse to je feministične aktivistke, raziskovalke in levo profilirane političarke vodilo v diskusijo o odsotnosti učinkovitih mehanizmov, ki bi izboljšali položaj. Prve predloge za uvedbo ženskih kvot v organih znotraj strank in kasneje za nacionalne volitve so predlagale ženske v sredinskih in levo usmerjenih strankah. Toda strankarske oziroma prostovoljne neobvezujoče kvote niso imele vpliva na izboljšanje prisotnosti žensk v pomembnih političnih telesih, saj strankarski vratarji pri sestavljanju kandidatnih list niso v celoti spoštovali svojih lastnih pravil. Šele ko so bile sprejete obvezujoče kvote, se je zgodil opazen napredek v deležu žensk na najvišjih ravneh slovenske politike. V nasprotju s prejšnjimi študijami o kvotah na podlagi spola v Sloveniji se ta članek osredotoča na pomen zakonskih in institucionalnih mehanizmov v slovenskem kontekstu, ki so spodbudili povečanje deleža žensk v politiki, in analizira politični proces, ki je tlakoval pot večji enakosti med spoloma z uporabo podatkov iz volitev in njihovo umestitvijo v širši kontekst. Avtorici zaključita, da se brez uzakonjenih kvot na podlagi spola delež žensk v politiki ne bi dvignil na visokih 37 odstotkov (najvišji delež med vsemi srednjeevropskimi državami), hkrati pa tudi identificirata omejitve v učinkovitosti kvot v slovenskem političnem in institucionalnem kontekstu.

05.09.2018