Standardni model elektrošibke in močne interakcije je trenutno veljavna fizikalna teorija mikroskopskega sveta. V okviru modela imajo posredniki šibke interakcije (sile) - delci ?$W^+$?, ?$W^-$? in ?$Z^0$? - maso zaradi spontanega zloma simetrije. Mehanizem spontanega zloma lahko ponazorimo s preprostimi prispodobami iz makroskopskega sveta. Poleg tega, da mehanizem razloži maso posrednikov šibke sile, napoveduje tudi obstoj dodatnega delca - Higgsovega bozona. Delec z lastnostmi, ki se dobro ujemajo z napovedanimi lastnostmi Higgsovega bozona, sta leta 2012 neodvisno odkrili mednarodni skupini ATLAS in CMS v Evropski organizaciji za jedrske raziskave CERN, s čimer sta potrdili hipotezo o spontanem zlomu simetrije kot izvoru mase. Dva izmed avtorjev hipoteze, François Englert in Peter Higgs, sta lani prejela Nobelovo nagrado za fiziko.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-U29X9V95

COBISSID

17196633

Objavljeno

11.11.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Podobnik, Tomaž (2014). Higgsov bozon. Obzornik za matematiko in fiziko, letnik 61, številka 5, str. 173-181. URN:NBN:SI:DOC-U29X9V95 from http://www.dlib.si

MLA:

Podobnik, Tomaž. "Higgsov bozon." Obzornik za matematiko in fiziko letnik 61. številka 5 (2014) str. 173-181.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U29X9V95>

Obzornik za matematiko in fiziko
1951-
(Zbirni zapis)