Opis
V postmoderni ne veljajo več ideologije, ki poudarjajo pojme, kakršna sta original in individuum, v ospredje prideta pojma pluralnost in partikularnost, resnica in resničnost nista več v okvirju metafizike, ki natančno določa, kaj je prav in kaj ne. Dvom o subjektu in jeziku je očiten, saj velja mnenje, da je vse samo konstrukt. Zaradi tega tudi ni več možno enotno definirati pojma, kot je realizem. Če povzamemo bistvo članka, je razvidno, da v vseh teorijah teorem o resničnosti v literarnih delih ostaja konstitutivni kriterij diskusije o realizmu. Pojavljajo se raznolike definicije resničnosti oziroma njenega dojemanja in zaznavanja, ki odslikavajo miselnost nekega časa ali obdobja in privedejo do tega, da v sodobnem času lahko govorimo o resničnosti le kot o konstrukciji. Izhodišče teh teorij so spoznavnoteoretična načela posameznih obdobij. Ključno je, da realizem, ki ga obravnava postmoderna diskusija, lahko opišemo kot tretjo razvojno stopnjo, kot t. i. realni realizem, kajti ta ne postulira objektivne zaznave resničnosti, niti je ne poskuša natančno definirati, ampak prizna, da je ta resničnost (v literarnem delu) konstruirana, čeprav je lahko zelo podobna resničnosti posameznega bralca. Da se izognemo terminološkim nedoslednosti, je potrebno govoriti o realističnem pisanju in ne o realizmu, ki dandanes vsebuje veliko konotacij.