Opis
Liberalni Slovenci so bili, kljub napadom na Katoliško cerkev, duhovščino in katoliško vero, z dogmatično-zakramentalnega vidika v zasebnem življenju lojalni katoličani. Različno pa je bilo njihovo razumevanje določenih razsežnosti krščanstva, točneje katolištva, kot religije. Glede vloge katoliške vere in Cerkve v posameznikovem javnem oziroma družbenem življenju so odklanjali politično razsežnost njegovega verskega prepričanja. Svoje versko čustvo so nedvoumno izražali ob največjem krščanskem prazniku – veliki noči. V času od političnega razhoda v slovenskem narodnem gibanju na stran političnega katolicizma in liberalizma leta 1890 do konca avstrijske dobe leta 1918 so se na liberalni strani posebej zadržali ob vsakoletnem praznovanju velike noči. Tako kot na katoliški so njeno obeleženje večkrat povezali tudi s pozdravom nastopa pomladi, hkrati pa poudarili »vstajenje največjega in najplemenitejšega bitja, ki je hodilo kdaj po tej zemlji«. Opozarjali so na Kristusovo življenje, učenje in trpljenje, veličastnost njegove osebnosti in Kristusov svetovnozgodovinski pomen. V dnevu Gospodovega vstajenja so videli dan zmage tistih idej, ki so najtrdnejše jamstvo zemeljski sreči narodov in vsega človeštva. Liberalni tisk je poročal tudi o svetih opravilih velikega tedna in velikonočnih procesijah, bralcem, prijateljem in tudi nasprotnikom pa želel vesele velikonočne praznike. S praznovanjem velike noči so liberalci (ter katoliška in socialnodemokratska stran) povezovali tudi željo po narodnem vstajenju – slovenski narodni, politični, gospodarski, kulturni in socialni emancipaciji. Videli so tudi priložnost, da izrazijo svoje siceršnje idejno politične poglede. Katoliški strani so očitali, da se vere poslužuje v politične namene in si skozi delovanje Katoliške cerkve in duhovščine prizadeva za posvetno oblast in družbeno mišljenje, usmerjeno po njenih ideoloških ter političnih pogledih. Ob tem, ko so sledili verskemu in bivanjskemu pomenu velike noči, so vztrajali pri obstoječem kulturnem boju. Pred iztekom avstrijske dobe leta 1918 je bilo pomenljivo velikonočno sporočilo Slovenskega naroda, ki je govorilo o veliki usodi, ki čaka Slovence, in odpiranju vrat v novo življenje, lepše in veličastnejše, kot so si upali sanjati naši dedje in očetje. Slovenski narod je tedaj poudaril načelo samoodločbe kot edino rešilno pot k narodni svobodi.