Obravnavanje bolnikov z možgansko kapjo na terenu
Prehospital management of patients with cerebovascular diseases

slovenski

2002

letnik 41, številka 2/3

Cerebrovaskularne motnje   Možganski infarkt   Trombolitično zdravljenje   Urgentne, medicinske službe   Možganska krvavitev    Subarahnoidna krvavitev    možganska kap    urgentna medicina

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti in vodilni vzrok invalidnosti med odraslimi, smrtnost v akutni fazi pa je več kot 20%. Ishemična možganska kap predstavlja najpogostejšo (> 80 %) obliko možganske kapi. Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s prepoznavo simptomov in znakov bolezni in pomeni stanje medicinske nujnosti, podobno kot je to pri akutnem srčnem infarktu ali hudi poškodbi. Pomembno je tudi, da po nastanku urgentne situacije zdravnik spozna, da ima bolnik možgansko kap. Poskrbimo, dabolnik ni vitalno ogrožen in napravimo nevrološko oceno stanja ter po potrebi tudi terapevrsko ukrepamo. Treba je tudi oceniti, ali gre morda za kakšen drug vzrok zožanja zavesti, npr. poškodbo glave, zastrupitev z drogami,zdravili, stanje po epileptičnem napadu ali presnovno motnjo. Uspešnost zdravljenja možganske kapi je odvisna od hitrega ukrepanja. Pri ishemični možganski kapi je časovno okno za zdravljenje s trombolitičnimi zdravili omejeno na prvih nekaj ur po nastanku možganske kapi. Tudi pri drugihoblikah možganske kapi (znotrajmožganske krvavitve, popoškodbene krvavitve, subarahnoidna kvavitev) je potrebna čimprejšnja bolnišnična obravnava.

26.06.2015