Digitalna knjižnica Slovenije
Narodna in univerzitetna knjižnica
Splošne knjižnice
Celjsko območje
Vse knjižnice območja
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Laško
Osrednja knjižnica Mozirje
Knjižnica Šentjur
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Velenje
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Dolenjsko območje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Brežice
Knjižnica Kočevje
Valvasorjeva knjižnica Krško
Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
Gorenjsko območje
Mestna knjižnica Kranj
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Goriško območje
Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Koroško območje
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
Knjižnica Radlje ob Dravi
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Obalno-kraško območje
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
Mestna knjižnica Piran
Kosovelova knjižnica Sežana
Osrednjeslovensko območje
Mestna knjižnica Ljubljana
Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Knjižnica Domžale
Knjižnica Grosuplje
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Knjižnica Litija
Knjižnica Logatec
Knjižnica Medvode
Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Pomursko območje
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
Splošna knjižnica Ljutomer
Spodnjedravsko območje
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Štajersko območje
Mariborska knjižnica
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
Druge knjižnice
Bayerische StaatsBibliotek
Centralna pravosodna knjižnica
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Knjižnica Dušana Černeta Trst
Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
Narodna in študijska knjižnica
Österreichische Nationalbibliothek
Semeniška knjižnica
Slovenska študijska knjižnica Celovec
Škrabčeva knjižnica
Univerzitetna knjižnica Maribor
Arhivi in muzeji
Arhiv Republike Slovenije
Goriški muzej
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljana
Muzej Miklova hiša
Muzej novejše zgodovine Celje
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski arhiv Maribor
Pokrajinski muzej Kočevje
Prirodoslovni muzej Slovenije
Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
Slovenski etnografski muzej
Slovenski šolski muzej
Škofijski arhiv Koper
Meni
SLO
|
ENG
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
avtor
celotno besedilo
ključne besede
leto
naslov
vir
založnik
zbirka
IN
ALI
NE
NAPREDNO ISKANJE
O nas
Sodelovanje
Pogoji uporabe
dLib statistike
Seznam partnerjev
Novice
Virtualne razstave
Pišite nam
Moj dLib.si
Epošta
:
Geslo:
Prijava
Registriraj se!
Pozabljeno geslo
domov
poizvedba
URN:NBN:SI:DOC-SNN0MBC6
Zapri
Zapri
Atlantida : imperij sončnega boga
Gradivo je dostopno v prostorih NUK na namenskih računalnikih
Izvoz v EndNote (RIS format)
Avtor(ji)
Ekselenski, Bojan (avtor, pripovedovalec)
Kopinšek, Simona (pripovedovalec)
Vir
knjige
Jezik
slovenski
Leto
2024
Format
1 spletni vir (1 zvočna datoteka (314 min, 57 sek))
Vsebina
zvočne knjige
Založnik
Audibook
Izvor
Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)
Opombe
To, da je o Atlantidi prvi pisal Platon, je že temeljito izlajnano. Platon v svojih delih Kritija in Timej opisuje otok, večji od ASzije in Libije skupaj, ki naj bi bil za Heraklovimi stebri (Gibraltar). Otok naj bi se potopil preko 8500 let pred Platonom, po nekaterih virih 10.500 p. n. št. Atlanti so opisani kot zavojevalci, ki so hoteli zasesti tudi Sredozemlje. Ker se je njihova družba skvarila, jo je v eni noči in enem dnevu potopila strašna kataklizma. Ostanek celine so Azori, najvišja točka nekdanje dežele obilja. Mnogi avtorji so Atlantido postavljali na različne konce sveta. Akademska stroka seveda niti pod razno ne dopušča Platonovega scenarija. Dokazov v njegov prid je kar nekaj. Napr. Zalivski tok, ki je po potopu Atlantide prekinil ledeno dobo v Evropi, pa fenomen jegulj in tudi nekatere legende na obeh straneh Atlantika. Vsekakor je Atlantida že od Platona dlje bolj ali manj v središču zanimanja mnogih znanih in manj znanih ljudi. Vsako leto izide stotine poljudnoznanstvenih ali leposlovnih del. Atlantida je bila po pričevanju silno bogata dežela z dvema žetvama. Imela je ogromno rudnin, tudi zlata. Omenjena je tudi neznana kovina orihalk. Toliko zgodovina ... Atlantida je središče veličlastnega galakričnega cesarstva s 150 milijoni naseljenih svetov. pripoved se začne, ko se na prestol preko svojega povzpne Kleona, prva svoje hiše. V kratkem času ji uspe porušiti obstoječo ureditev. Najprej odstrani kralja edinega sveta s pomembno rudi eratzom, iz katerega pridobivajo protonij, okoli 2000 let pred potopom dobi bolj znano ime orihalk. Kljub uničenju zadnjega svobodnega kraljestva Cesarskega sektorja se izmuzneta prestolonaslednik Harold II (za uide v peklenski sektor Oriona) in kraljeva sestra Betinija Kaladska. Kleona je zahtevala maščevanje in sprožila je strahovito galaktično vojno!
Pravice
URN
URN:NBN:SI:DOC-SNN0MBC6
COBISSID
215662083
Objavljeno
26.03.2025
Metapodatki
Citiranje
APA:
Ekselenski, Bojan, Kopinšek, Simona (2024). Atlantida.
URN:NBN:SI:DOC-SNN0MBC6
from http://www.dlib.si
MLA:
Ekselenski, Bojan, Kopinšek, Simona.
Atlantida
.
Audibook
, 2024.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SNN0MBC6>