Opis
Namen: Literatura o populizmu navaja, da so populisti pogosto v konfliktu z neoliberalno gospodarsko paradigmo, kar se kaže v čedalje večjem dolgu, naložbenem primanjkljaju in znatni javni porabi, ki se financira iz primanjkljaja. Odločitve populistov zaznamuje kratkoročna usmerjenost. Zato jih lahko od nepopulističnega upravljanja ločimo z gospodarskimi spremenljivkami. Pri študiji gre ta inovativen kvantitativni pristop, ki analizira finančne podatke lokalnih oblasti za razvrščanje gospodarskega populističnega vedenja. Zasnova/metodologija/pristop: V skladu z znanstvenim konsenzom, da je kratkoročnost temeljni pokazatelj populizma, operacionaliziramo gospodarski populizem s petimi finančnimi spremenljivkami, ki jih preučujemo s kointegracijsko analizo in verjetnostnim pristopom. Izbrane spremenljivke temeljijo na literaturi o gospodarskem populizmu. Podatki so javno dostopni za Češko republiko, ki je primer proučevane države, ter za številne druge države. Metodologijo preverjamo z analizo koalicij, ki vladajo v večjih občinah. Ugotovitve: Analiza 6.240 občin v postkomunistični Češki med letoma 2002 in 2021 razkriva znake gospodarskega populizma v 6,2 odstotka primerov. Preverjanje rezultatov kaže, da te občine pogosto vodijo populistične stranke ali raznolike lokalne iniciative, namesto uveljavljenih nepopulističnih strank. Znanstveni prispevek: Študija uvaja inovativen kvantitativni pristop k ocenjevanju finančnih kazalnikov in se oddaljuje od prevladujočih raziskav populizma, ki večinoma temeljijo na kvalitativnih virih, kot so izjave, narativi in zgodovinski kontekst. Poleg tega v ospredje postavlja lokalno raven upravljanja pri proučevanju gospodarskega populizma. Gre za pojav, ki ga običajno analiziramo na ravni centralne oblasti.Praktične omejitve in implikacije raziskave: Rezultati nakazujejo, da je lahko populizem strateški pristop za nekatere lokalne skupnosti, zlasti v manjših mestih in vaseh, kjer pomanjkanje fiskalne discipline ovira razvoj. Nekateri zaznani finančni vzorci so lahko posledica nesposobnosti ali pomanjkanja strokovnega znanja, ne nujno namernega populizma. Številne občine v vzorcu vodi »siva cona« lokalnih iniciativ, kar otežuje preverjanje rezultatov. Ker je metodologija na lokalni ravni novost, skoraj ni primerljivih študij; zato rezultate primerjamo z različnimi srednjeevropskimi raziskavami o populizmu.Izvirnost/vrednost: Raziskava razvije izviren kvantitativni pristop, ki ga je mogoče uporabiti na ravni lokalne samouprave za analizo obsežnih podatkovnih nizov. Bogati razpravo o gospodarskem populizmu, saj pojav preučuje skozi prizmo kratkoročnosti v finančnih podatkih.