Planning the microsurgical myelotomy in intramedullary tumors or cysts by intraoperative neuromonitoring
Izbira mikrokirurške mielotomije pri operacijah tumorjev in cist v hrbtenjači s pomočjo intraoperativnega nevromonitoringa

angleški

2005

letnik 74, številka 4

Evocirani potenciali somatosenzorični   hrbtenjača   Hrbtenjača, novotvorbe   Magnetna resonanca slikovna   Mediani živec   Mikrokirurgija   novotvorbe   Siringomielija   Tibialni živec   zdravljenje

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Izhodišča. Klinični simptomi in znaki intramedularnih tumorjev in siringomielije večinoma ne dajejo dovolj podatkov za natančno oceno poškodbe živčnih celic zadnjega roga in živčnih vlaken zadnjih stebričkov. Slike hrbtenjače z magnetno resonanco (MR) pokažejo mesto cistične votline ali tumorja v hrbtenjači, vendar ne dajejo informacij o položaju spremembe glede na dolge senzorične proge in zadnje rogove ter ne omogočajo ocene motenj prevajanja živčnih dražljajev v hrbtenjači. Odstranjevanje tumorjev in cist hrbtenjače omogočajo dorzalne mielotomije, ki nosijo tveganje poškodbe zadnjihstebričkov in centralne sivine hrbtenjače. Zato je potrebno objektivno funkcionalno spremljanje delovanja anatomskih predelov hrbtenjače, ki so najbolj izpostavljeni pri odstranjevanju intramedularnih sprememb. Rezultati naše predhodne študije so pri intramedularnih tumorjih in siringomieliji pokazali spremembe elementov somatosenzoričnih evociranih potencialov (SEP), registriranih s pomočjo intraoperativnega nevromonitoringa. Namen prispevka jeugotoviti funkcionalno poškodbo teh delov hrbtenjače s pomočjo senzoričnih izpadov pred operacijo in sprememb elementov intraoperativnih SEP registriranih na hrbtenjači pred mielotomijo. Podatki bi pomagali pri odločitvi za vrsto mikrokirurške mielotomije - za dorzomedialno ali za dorzolateralno mielotomijo. Metode. Podatke smo zbrali pri 16 bolnikih, operiranih zaradi deaferentacijske bolečine (5 bolnikov), intramedularnih tumorjev (5 bolnikov) in siringomielije (6 bolnikov) hrbtenjače. Meritve pri bolnikih z bolečinskim sindromom smo izbrali za normalne podatke, ker niso imeli nevroloških izpadov v distribucijskem področju stimuliranih perifernih živcev. Pred operacijo smo klinično preverili senzorični sistem zadnjih stebričkov in centralnega dela hrbtenjače s preiskavo občutkov za vibracije inpoložaj sklepov ter bolečine in temperature. (Izvleček skrajšan pri 2000 znakih).

10.04.2014