Opis
Prispevek obravnava vse bolj izraženo tendenco slovenskih govorcev, da si pri poimenovanju svojih otrok sposojajo angleška lastna imena. Statistični podatki, dostopni na portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) s seznami najpogostejših imen od leta 1931 dalje nam omogočajo zgodovinski pregled takega sposojanja iz angleščine v slovenščino. Pojav sposojanja tujejezičnih lastnih imen obravnavamo z vidika pragmatičnega sposojanja po G. Andersenu (2014) in ob upoštevanju že uveljavljenega razlikovanja med potrebnimi in prestižnimi sposojenkami. Prispevek ponazarja, kako pri lastnih imenih "eksotična" imena (npr. Alex, Liam, Kevin, Kim, Ian, Vanessa, Adrian, Ella, Emma, Patrick, Nick, Alan, Lucas, ki so na seznamu 200 najbolj priljubljenih imen za novorojence v obdobju 2001-2013) tekmujejo z oblikami, ki so bile sposojene in prilagojene slovenščini že pred desetletji (npr. Patrik) ali pa jih tokrat prvič uvajamo v slovenščino. Pri teh nedavnih sposojenkah tuje oblike sicer delno prilagodimo slovenskemu jezikovnemu sistemu, vendar jih, za razliko od drugih anglizmov, ne prilagodimo vedno v zapisu in izgovarjavi. V članku na kratko komentiramo tudi sociolingvistične vidike takšnih pragmatičnih sposojenk in odnos sposojevalcev.