631 KB49 KB195520252015Sicherl, Evaštevilka:letn. 55str. 273-289ISSN:0024-3922COBISSID:60095074URN:URN:NBN:SI:doc-RPMX4F68enZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)anglaisangleščinaempruntsEnglishizposojenkelastna imenanomsosebna imenaprénomsSloveneslovenščinaThe English-Slovene language contact| borrowing of personal names|The article aims to shed some light on the growing tendency of Slovene native speakers towards borrowing English personal names when naming new-born children. Some historical overview of the borrowing of English personal names into Slovene is given, starting with lists compiled from 1931 onwards, established from the data supplied by the Statistical Office of the Republic of Slovenia (SURS). The phenomenon of borrowing personal names is discussed from the point of view of pragmatic borrowing as advocated by G. Andersen (2014), taking into account the traditional distinction between necessary loans on the one hand and luxury loans on the other. The article illustrates how in the case of personal names, "exoticisms" (e.g. Alex, Liam, Kevin, Kim, Ian, Vanessa, Adrian, Ella, Emma, Patrick, Nick, Alan, Lucas, listed among the most popular 200 first names in the 2001-2013 period) compete with name forms that have been adapted and nativised long ago (e.g. Patrik), or are currently being introduced for the first time into Slovene. In these recent borrowings, the foreign forms undergo some adaptation, but at the same time, unlike other anglicisms, show the tendency to resist complete adaptation, particularly in terms of spelling and pronunciation. Such pragmatically borrowed items carry significant sociolinguistic signals about the borrowers' attitudes, and these are briefly commented onPrispevek obravnava vse bolj izraženo tendenco slovenskih govorcev, da si pri poimenovanju svojih otrok sposojajo angleška lastna imena. Statistični podatki, dostopni na portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) s seznami najpogostejših imen od leta 1931 dalje nam omogočajo zgodovinski pregled takega sposojanja iz angleščine v slovenščino. Pojav sposojanja tujejezičnih lastnih imen obravnavamo z vidika pragmatičnega sposojanja po G. Andersenu (2014) in ob upoštevanju že uveljavljenega razlikovanja med potrebnimi in prestižnimi sposojenkami. Prispevek ponazarja, kako pri lastnih imenih "eksotična" imena (npr. Alex, Liam, Kevin, Kim, Ian, Vanessa, Adrian, Ella, Emma, Patrick, Nick, Alan, Lucas, ki so na seznamu 200 najbolj priljubljenih imen za novorojence v obdobju 2001-2013) tekmujejo z oblikami, ki so bile sposojene in prilagojene slovenščini že pred desetletji (npr. Patrik) ali pa jih tokrat prvič uvajamo v slovenščino. Pri teh nedavnih sposojenkah tuje oblike sicer delno prilagodimo slovenskemu jezikovnemu sistemu, vendar jih, za razliko od drugih anglizmov, ne prilagodimo vedno v zapisu in izgovarjavi. V članku na kratko komentiramo tudi sociolingvistične vidike takšnih pragmatičnih sposojenk in odnos sposojevalcevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta