Genetic characterization of autochthonous cattle breeds, Cika and Busha, using microsatellites
Genetska karakterizacija avtohtonih pasem goved cike in buše z uporabo mikrosatelitov

angleški

2008

buša   genetskosorodstvo   govedo   mikrosateliti

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Karakterizirali smo slovensko avtohtono pasmo ciko in hrvaško avtohtono pasmo bušo z uporabo devetih mikrosatelitov. Za vsak lokus smo izračunali frekvence alelov in heterozigotnost. Določili smo šest do deset alelov na polimorfnih lokusih v populaciji cike in štiri do osem v populaciji buše. Povprečno število alel na lokus je bilo osem (cika) oziroma pet (buša). Povprečna pričakovana heterozigotnost za devet lokusov je bila med 0,7733 (cika) in 0,7199 (buša). Najvišjo pričakovano heterozigotnost smo izračunali za lokus BM2113, in sicer 0,8521 pri ciki in 0,8099 pri buši. Ta lokus bi tako lahko bil najbolj informativen pri analiziranju obeh populacij. Povprečna opazovana heterozigotnost je bila med 0,6316 in 0,825 pri ciki ozirmoma med 0,6667 in 1,0 pri buši, kar potrjuje visoko informativnost izbranega niza genetskih označevalcev. Pri obeh pasmah smo opazili visoko stopnjo polimorfnosti na vseh devetih lokusih. Povprečna opažena heterozigotnost je bila manjša (0,7403) pri ciki kot pri buši (0,7775). Obe pasmi sta bili v genetskem ravnotežju v skladu s Hardy-Weinbergovim testom. Standardna genetska distanca po Neiju (Nei, 1978) je znašala 0,065, kar je v skladu z njunim brahicernim izvorom. Izbrani niz označevalcev je torej informativen in robusten za genotipiziranje obeh pasem. Ta niz bi v prihodnje lahko uporabili za podrobnejše analize genetskih odnosov do drugih pasem, iskanje monih pod-populacij znotraj teh pasem ter za razvoj učinkovitega načrta ohranjanja obeh ogroenih pasem.

16.10.2023