V prispevku izpostavimo dve različni poti oblikovanja poklicev: izkustveno in konceptualno. Prva temelji na praksi izvajanja delovnih nalog, druga pa na operacionalizaciji konceptov in raziskovalnih izsledkov ter njihovem posredovanju bodočim sociologom skozi proces izobraževanja. Poklic sociolog/sociologinja je nastajal in se razvija predvsem po drugi poti. Analiza razvoja dveh dominantnih socioloških izobraževalnih programov pokaže dve smeri razvoja sociološkega poklica v Sloveniji: humanistično-pedagoško na Filozofski fakulteti in uporabno-raziskovalno na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Jasnost te razmejitve se sčasoma zmanjšuje. Delovne naloge sociologov ostajajo razpršene in le redko strnjene v zaokrožene delokroge, značilne za večino poklicev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-R0G1LUJ3

COBISS ID

206942979

Objavljeno

15.11.2024

Metapodatki

Citiranje

APA:

Svetlik, Ivan (2024). Oblikovanje sociološkega poklica v Sloveniji skozi prizmo predmetne sestave izobraževalnih programov, letnik 40, priložnostna izd. 1. URN:NBN:SI:DOC-R0G1LUJ3 from http://www.dlib.si

MLA:

Svetlik, Ivan. Oblikovanje sociološkega poklica v Sloveniji skozi prizmo predmetne sestave izobraževalnih programov. Fakulteta za družbene vede
Slovensko sociološko društvo, 2024.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R0G1LUJ3>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)

prejšnja

"Ali ne vidiš, da gorim?" Sociološka skica
2024
(prejšnja številka)

naslednja

Družbene vede, sociologija - predvčerajšnjim, danes, pojutrišnjem - in njihov (jugoslovanski, slovenski) družbeni kontekst
2024
(naslednja številka)