Opis
Izpeljava s pripono -aie (chenaie, roseraie, châtaigneraie...) ustreza običajno naslednjemu besedotvornemu vzorcu: samostalnik, ki označuje rastlino + -aie --> kolektivni samostalnik. Nekaj izpeljank, ki jih najdemo v slovarjih, odstopa od te sheme : cerisaie namesto ceriseraie, joncheraie poleg jonchaie ipd. Sorazmerno številnejši so primeri, ki jih najdemo na medmrežju. Izpostavili smo dve vrsti dejavnikov, ki delujejo včasih v isti smeri, včasih pa v nasprotnih smereh, in s pomočjo katerih lahko te razlike razložimo: (i) vpliv besedotvorne paradigme, v katero bo vključena izpeljanka (zaradi "učinka rime" bo fonološko "šibkejše" obrazilo -aie nadomeščeno z "močnejšim" -eraie, ki zaradi velikega števila imen dreves s pripono -ier, ki služijo kot podstava te vrste izpeljank, že sedaj prevladuje; (ii) omejitve, ki jih nalaga "pravilno izpeljevanje" (omejitve glede dolžine, razlikovalnosti) in ki privedejo do sprememb osnove, kakršno ponuja podstava, da bi tako prišli do fonološko ustreznejše osnove. Korpus prinaša tudi veliko število izpeljank iz "učenih", latinsko-grških podstav (bétulaie, lariçaie, suberaie...), čeprav sodi sama pripona bolj v "ljudski" del izpeljevanja. To postavi pod vprašaj načelo enoznačne ustreznosti med tipom paradigme osnove in tipom besedotvorne paradigme. Vsa omenjena opažanja omajejo splošno veljavnost samega pojma "pravila tvorjenja leksemov", ki ga kaže dopolniti oziroma nadomestiti s sistemom leksikalnih in morfofonoloških omejitev.