Fair taxation of inheritance?

angleški

2025

letnik 23, številka 2

davek na darila   davek na dediščino   davek na zapuščino   strukturna sestavina davka

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: namen članka je razjasniti pomen in naravo davka na dediščino z vidika prava. Njegovo vlogo je treba opredeliti v davčnem sistemu ter raziskati povezave z drugimi davki. Tak pristop je edini način, da utemeljimo argumente v korist ohranitvi davka na dediščino. V članku predpostavljamo, da večina držav v Evropski uniji še vedno ima davek na dediščino, zato ga je treba utemeljiti. Manjše število držav je ta davek odpravilo. Hipoteza, ki jo želimo potrditi ali ovreči, je, da je davek na dediščino tradicionalna dajatev, trdno umeščena v davčne sisteme posameznih držav. Načrt/metodologija/pristop: za dosego ciljev prispevka sledimo metodologiji IMRaD. V raziskovalnem delu je treba opredeliti davek na dediščino, določiti njegov položaj v davčnem sistemu in analizirati razloge za njegovo odpravo v nekaterih jurisdikcijah. Raziskava vključuje tudi analitično--primerjalno komponento, namenjeno preučevanju posameznih strukturnih elementov davka na dediščino. Ta podrobna analiza nam omogoča oblikovati nabor vprašanj o optimalni in pravični pravni zasnovi osnovnih strukturnih sestavin davka na dediščino, na katera odgovarjamo v razpravljalnem delu članka. V sklepnem delu predvsem ugotovimo, ali so prepričljivejši argumenti za ohranitev ali za odpravo davka na dediščino. Ugotovitve: hipoteza, da je davek na dediščino tradicionalna dajatev, trdno umeščena v davčne sisteme posameznih držav, je potrjena. Kljub temu odločitev o uvedbi tega davka ostaja izključno politična. Kot je raz-vidno iz zasnove njegovih strukturnih sestavin, lahko pravo in pravna ureditev zagotovita, da se davek na dediščino pobira na pravičen način. Akademski prispevek k področju: raziskava, ki se osredotoča na pravičnost davka na dediščino s pravnega vidika, je novost. Ker je odločitev o uvedbi davka na dediščino v domeni političnih organov, članek ponuja možnosti za oblikovanje posameznih strukturnih sestavin tega davka ob upoštevanju drugih oblik obdavčitve. Raziskovalne implikacije/omejitve: članek ne obravnava pravičnosti obdavčitve s političnega, sociološkega ali psihološkega vidika. Ne upošteva možnosti, da bi populizem lahko služil kot strateški pristop k uvedbi ali odpravi davka na dediščino. Poleg tega raziskava ne obravnava ekonomske učinkovitosti obdavčitve dediščine. Izvirnost/vrednost: tema je zelo izvirna, saj obravnava pravno ureditev obdavčitve dediščine in zasnovo njenih posameznih strukturnih sestavin. Pristop je uporaben v vseh državah po svetu, ne glede na to, ali trenutno imajo davek na dediščino ali ne. Prispeva k razpravi o obdavčitvi dediščine z vidika prava.

25.11.2025