Opis
Namen: osnovni namen prispevka je opozoriti na problem slovenske arhivske terminologije, ki prevzema nove arhivske strokovne pojme iz angleškega jezika s komplementarnih področij informacijske tehnologije. Ti opredeljujejo vsebine s področja upravljanja z dokumentacijo, materialnega varstva, varnosti in informacijske podpore arhivskim strokovnim postopkom. Metoda/pristop: v prispevku je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Za potrebe oblikovanja uvoda in zaključnih spoznanj so bile uporabljene naslednje metode: opisna ali deskriptivna metoda, študija primerov, študija fizičnih in elektronskih virov, statistična metoda za potrebe ugotavljanja kardinalnih vrednosti, izkustvena metoda ter metoda analize in metoda povzemanja ter ne nazadnje primerjalna metoda. Osrednja metoda pri študiju primera pa je uporabljena metoda »pro et contra«. Z njeno uporabo skušata avtorja ugotoviti, v kolikšni meri, na katerem področju in v katerem primeru je dolgoročno vzdržno pri terminoloških rešitvah uveljavljati osnovno kodifikacijo arhivskih strokovnih pojmov in v katerih primerih je dobro pustiti razvoj in uporabo terminoloških rešitev t. i. naravnemu razvoju. Rezultati: na primeru pojmov digitalizacija in digitizacija avtorja ugotavljata, da ima izraz digitalizacija v skladu s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika dvojni pomen – pretvorba podatkov/ informacij v digitalno obliko in uvajanje tehnologije, ki temelji na taki pretvorbi. Razlaga temelji na splošni rabi termina, ki je v slovenščini ustaljena tako v govorni kot pisni rabi. Od nekaterih posameznikov in ustanov, ki se z digitalizacijo večinoma ukvarjajo profesionalno, pa prihajajo pobude, da bi zgoraj omenjeno dvojno vsebino pojma digitalizacija po vzoru angleščine opredelili z dvema različnima terminoma. Takšni predlogi zahtevajo distinkcijo med digitizacijo (pretvorba podatkov v digitalno obliko - angl. digitisation) in digitalizacijo (uvajanje digitalne tehnologije v poslovne procese - angl. digitalisation). V prispevku oba avtorja po metodi pro et contra prikažeta različna pogleda na isti terminološki izziv, ki ga pred nas postavlja dosedanja uporaba termina digitalizacija in predlog uvedbe novega izraza digitizacija. Med drugim odgovarjata na vprašanja, ali pojem digitalizacija ustreza in zadostuje vsem potrebam njegove splošne in strokovne rabe, ali bi bila uvedba novega termina za digitalno pretvorbo oziroma konkretno termina digitizacija vsebinsko upravičena in tudi jezikovno ustrezna ter kakšne so v zvezi s tem nevarnosti, pomisleki in rešitve - zlasti v kontekstu slovenske arhivistike oziroma arhivistike nasploh. Sklepi/ugotovitve: pred nami sta dve možni poti tako na področju splošne kot na področju strokovne rabe terminov digitalizacija in digitizacija. Kar se tiče splošne rabe, smo lahko na podlagi dejstva, da se slovenska jezikovna politika zavestno odmika od prevzemanja normativne vloge, prepričani, da bo o tem, katere besede bodo v jeziku zaživele in preživele, v končni fazi odločala zgolj raba. Glede strokovne rabe teh terminov, tudi v slovenski arhivistiki, pa gotovo ne bi bilo modro, da ne naredimo nič in ta problem prepustimo inerciji. Slovenska arhivska stroka se bo morala do tega terminološkega izziva kot do vseh ostalih tovrstnih vprašanj čim prej jasno opredeliti, saj je dejstvo, da brez enotnega strokovnega izrazoslovja ne more obstajati nobena znanost.