Laughing with antiquity in Soviet animation

angleški

2025

letnik 7, številka 2

grška in rimska mitologija   klasična recepcija   parodija   satirični filmi   sovjetska animacija

Založba Univerze v Ljubljani
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Satira in parodija v animiranem filmu – ki je bil eden pomembnejših žanrov v sovjetski filmski produkciji – sta pogosto črpali iz klasične antike. Grška in rimska mitologija sta zagotavljali ne le pripovedne okvire, temveč tudi kulturno prepoznavne simbole, s katerimi so animatorji lahko obravnavali družbene slabosti, ideološka protislovja in kolektivne strahove. Članek obravnava štiri primere, posnete v Gruziji, Latviji, Rusiji in Ukrajini: enega iz leta 1936 in tri iz poznih 1960­ih in 1970­ih. Ti filmi bodisi prilagajajo določene antične mite bodisi se posvečajo širši ideji antične civilizacije, pri čemer prikazujejo raznolike strategije odnosa do klasičnega izročila v različnih sovjet­skih republikah. Čeprav antika sama po sebi nikoli ni predmet satire, temelji komični učinek na skupnem kulturnem repertoarju ter na splošni prepoznavnosti mitoloških tem s strani občinstva. S primerjavo produkcije iz leta 1936 s filmi iz 60. in 70. let 20. stoletja razprava sledi spreminjajočim se funkcijam klasičnega izročila v sovjetski animaciji in poudarja zmožnost medija za obravnavo sodobnih vprašanj prek humornih predelav antične preteklosti.

27.02.2026