(Tleča) kriminogenost nasprotja interesov

slovenski

2016

letnik 67, številka 2

kazniva dejanja   nasprotje interesov   prekrški   proaktivna transparentnost   razkritje interesov

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Nasprotje interesov je večplastna in multidisciplinarna tema, ki v zadnjem desetletju dobiva svoje mesto tudi v pravu. S pravnimi zapovedmi oziroma uzakonitvijo različnih dolžnosti v zvezi s prepoznavanjem in izogibanjem nasprotju interesov so se pojavile tudi spremljevalne kaznovalne norme, ki želijo na temelju grožnje s sankcij o utrditi zavedanje o pomenu spoštovanja novih institutov. Razprava v prispevku je osredotočena predvsem na te norme oziroma na vprašanje, kaj in kako v okviru instituta nasprotja interesov inkriminirati kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. Avtorica po analizi relevantnih pravnih virov ugotavlja, da je kazenskopravna reakcija (načelno) ustrezna, saj je omejena le na primere, ko se nasprotje interesov poveže z drugimi okoliščinami, ki na ravni zakonskih znakov poudarjajo (naj)težje vidike tega nasprotja. Drugačna je ocena prekrškovnih določb, ki se nanašajo na kršitve, povezane z dolžnim izogibanjem nasprotju interesov. Glede teh avtorica meni, da so preveč usmerjene v formalno in premalo v vsebinsko podstat tega instituta, s čimer je posredno povezana tudi odsotnost pravnih mehanizmov za učinkovito sanacijo posledic ravnanja v nasprotju interesov. Avtorica se zavzema za opustitev sistema, v katerem je temelj inkriminacije formalna (ne)zadostitev predpisu, in uveljavitev sistema, v katerem bo prekrškovnopravna reakcija primarno temeljila na posledicah nasprotja interesov, a hkrati opozarja na potrebno previdnost, ki jo terja izrazito subjektivna narava tega instituta.

14.03.2025