Migration and human capital development in Africa : the brain drain to brain gain philosophy

angleški

2026

letnik 24, številka 2

beg možganov   migracije   pridobivanje znanja in talentov

Univerza na Primorskem, Fakulteta za management
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Dokazi o vplivu denarnih nakazil migrantov na razvoj človeškega kapitala v Afriki so še vedno mešani, pri čemer je dokazov o izobrazbeni ravni večine afriških migrantov malo. Razumevanje teh vzorcev je ključno za oceno, ali migracije vodijo v beg možganov ali v pridobivanje znanja in talentov. Pričujoča raziskava preučuje delovne migracije iz Afrike ter vlogo denarnih nakazil migrantov pri oblikovanju stopenj vpisa v izobraževanje. Z uporabo metod panelno korigiranih standardnih napak (angl. panel-corrected standard error – PCSE) in izvedljivih posplošenih najmanjših kvadratov (angl. feasible generalized least squares – FGLS) analiza upošteva heteroskedastičnost, avtokorelacijo in medsektorsko odvisnost, kar zagotavlja zanesljive ocene. Rezultati kažejo, da ima večina afriških migrantov doseženo srednješolsko izobrazbo, medtem ko denarna nakazila pomembno povečujejo vpis v osnovno- in srednješolsko izobraževanje, vendar nimajo pomembnega vpliva na terciarno izobraževanje. Ugotovitve prav tako kažejo, da realni BDP, državna poraba in dostop do električne energije izboljšujejo izobraževalne rezultate. Ti rezultati nakazujejo, da denarna nakazila prispevajo k razvoju temeljnega človeškega kapitala, vendar so potrebni politični ukrepi za usmerjanje sredstev v izobraževalne izide, zlasti na ravni visokega šolstva, da bi zagotovili trajnostno rast v Afriki.

31.08.2026