242 KB0 KB2026Adenikinju, Olayinka OmolaraAdeyemo, Joel TobilobaLawanson, Akanni OlayinkaOlagunju, Opeyemi EuniceOlaniyan, OlanrewajuOlaosebikan, JohnsonOsakede, Uche Abambaštevilka:2letnik:24str. 255–279, 307DOI:10.26493/1854-6935.24.255-279ISSN:1854-6935COBISSID_HOST:288433923URN:URN:NBN:SI:doc-KG6IN2VEenUniversity of Primorska PressManaging global transitionsbeg možganovbrain drainbrain gainmigracijemigrationpridobivanje znanja in talentovMigration and human capital development in Africa| the brain drain to brain gain philosophy|Evidence on the effect of remittances on human capital development in Africa remains mixed, with limited evidence on the educational attainment of most African migrants. Understanding these patterns is crucial to assessing whether migration leads to brain drain or brain gain. This study examines labour migration from Africa and the role of remittances in shaping school enrolment rates. Using the panel-corrected standard error (PCSE) and feasible generalized least squares (FGLS) methods, the analysis accounts for heteroscedasticity, autocorrelation, and cross-sectional dependence, providing reliable estimates. The results indicate that most African migrants have attained secondary level of education, while remittances significantly improve primary and secondary enrolment, with no significant effect on tertiary education. Findings also showed that real GDP, government expenditure, and access to electricity enhance enrolment outcomes. These findings suggest that while remittances build foundational human capital, policy interventions are needed to channel resources toward educational outcomes, particularly higher education, to ensure sustainable growth in AfricaDokazi o vplivu denarnih nakazil migrantov na razvoj človeškega kapitala v Afriki so še vedno mešani, pri čemer je dokazov o izobrazbeni ravni večine afriških migrantov malo. Razumevanje teh vzorcev je ključno za oceno, ali migracije vodijo v beg možganov ali v pridobivanje znanja in talentov. Pričujoča raziskava preučuje delovne migracije iz Afrike ter vlogo denarnih nakazil migrantov pri oblikovanju stopenj vpisa v izobraževanje. Z uporabo metod panelno korigiranih standardnih napak (angl. panel-corrected standard error – PCSE) in izvedljivih posplošenih najmanjših kvadratov (angl. feasible generalized least squares – FGLS) analiza upošteva heteroskedastičnost, avtokorelacijo in medsektorsko odvisnost, kar zagotavlja zanesljive ocene. Rezultati kažejo, da ima večina afriških migrantov doseženo srednješolsko izobrazbo, medtem ko denarna nakazila pomembno povečujejo vpis v osnovno- in srednješolsko izobraževanje, vendar nimajo pomembnega vpliva na terciarno izobraževanje. Ugotovitve prav tako kažejo, da realni BDP, državna poraba in dostop do električne energije izboljšujejo izobraževalne rezultate. Ti rezultati nakazujejo, da denarna nakazila prispevajo k razvoju temeljnega človeškega kapitala, vendar so potrebni politični ukrepi za usmerjanje sredstev v izobraževalne izide, zlasti na ravni visokega šolstva, da bi zagotovili trajnostno rast v AfrikiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem, Fakulteta za management