Interprétation générique des indéfinis français et slovenes

francoski
slovenski

2012

letnik 4, številka 1/2

francoščina    slovenščina    kontrastivna analiza   določevalniki   nedoločni določevalniki   pridevniški zaimki   samostalniški zaimki   semantika 

Znanstvena založba Filozofske fakultete
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoči članek se osredotoča na kontrastivno analizo francoskih nedoločnih določevalnikov in slovenskih samostalniških in pridevniških zaimkov. Članek se omejuje na standardno generično in delno generično interpretacijo izbranih nedoločnih zaimkov (tout(e/s), chaque, quelque, plusieurs, certains in vsi, vsak, nekaj, več, nekateri) in proučuje njihov semantični, sintaktični in pragmatični vpliv na obe interpretaciji. V primerjavi obeh interpretacij proučujemo tudi, kako lahko položaj nedoločnega določevalnika, glede na to, ali se pojavlja v osebku ali predmetu, vpliva na končno interpretacijo. Analizirani so tudi primeri, iz katerih je razvidna nesprejemljivost ponovitvenega nedoločnega določevalnika v istem stavku, in primeri, kjer je včasih nemogoče ohraniti enako interpretacijo v obeh jezikih. Namen članka je pokazati podobnosti in razlike generične interpretacije v obeh jezikih. Kljub temu, da francoščina ima člen s katerim lažje izraža generičnost kot slovenščina, ki členov nima, pa v nobenem od jezikov ne obstajajo specifična jezikovna znamenja za izražanje generičnosti. Prikazano je, da na generičnost ne vpliva oblika, temveč v veliki meri interpretacija (konteksta in situacije) stavka.

09.05.2016