V prispevku so opisane neželene interakcije med antidepresivi in drugimi zdravili. V interakcije z resnimi kliničnimi posledicami pogosto vstopata dve skupini: selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina in triciklični antidepresivi. Pri selektivnih zaviralcih ponovnega privzema serotonina (zlasti fluoksetin in fluvoksamin) prevladujejo farmakokinetične interakcije na osnovi metabolizma. Zavirajo namreč aktivnost citokromnih P450 encimov, ki so pomembna pot metabolizma številnih drugih učinkovin. Do resnih neželenih učinkov vključno s serotoninskim sindromom lahko pride tudi ob souporabi zdravil, ki imajo agonističen učinek na serotoninski sistem. Pri tricikličnih antidepresivih so zaradi neselektivnega delovanja pogoste farmakodinamične interakcije. Pomembne so tudi interakcije na nivoju metabolizma, rezultat pa je ponavadi višja plazemska koncentracija tricikličnih antidepresivov. Tudi rastlinski pripravek šentjanževka (Hypericum perforatum), ki ima dokazan antidepresiven učinek, pogosto vstopa v interakcije z drugimi zdravili.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-J220C6L4

COBISSID

1975153

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Roškar, Robert (2006). Interakcije med zdravili za zdravljenje depresivne motnje in drugimi zdravili. Farmacevtski vestnik, letnik 57, številka 4, str. 251-257. URN:NBN:SI:DOC-J220C6L4 from http://www.dlib.si

MLA:

Roškar, Robert. "Interakcije med zdravili za zdravljenje depresivne motnje in drugimi zdravili." Farmacevtski vestnik letnik 57. številka 4 (2006) str. 251-257.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J220C6L4>

Farmacevtski vestnik
1950-
(Zbirni zapis)

številka

Farmacevtski vestnik
2006
(Celotna številka)