Bralna pismenost slovenskih učencev v PISI 2009 - analiza skozi prizmo razvitosti kompetence "učenja učenja"

slovenski

2011

letnik 22, številka 5/6

vzgoja in izobraževanje   bralna pismenost   branje   bralnost   pedagoška psihologija    PISA 2009   raziskave

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V članku smo analizirali dosežke slovenskih učencev v bralni pismenosti, zbrane v mednarodni raziskavi PISA 2009, in jih analizirali z vidika povezanosti teh dosežkov z elementi kompetence učenja učenja . Najprej s psihološkega vidika predstavimo dva osnovna elementa kompetence učenja učenja, k razvoju katere vodi t. i. samoregulacijsko učenje: regulacijo kognicije (poznavanje in uporabo učnih strategij) ter regulacijo motivacije in emocij. Nato potegnemo vzporednice s terminologijo, ki jo uporabljajo raziskovalci PISE 2009: namesto regulacija motivacije uporabljajo izraz bralna zavzetost, namesto regulacija kognicije pa učni/bralni pristopi . V nadaljevanju nato na kratko prikažemo koncept bralne zavzetosti (na vedenjski ravni se kaže kot interes za branje) ter koncept pristopov k branju skozi predstavitev kognitivnih in metakognitivnih strategij. O obeh dejavnikih bralne pismenosti so raziskovalci v PISI 2009 zbrali podatke in jih primerjali z doseženo stopnjo bralne pismenosti učencev. Rezultati 7764 slovenskih 15-letnikov kažejo, da je interes za branje, izkazan skozi vsakodnevno branje v prostem času, pomembno višji pri dekletih kot fantih ter da se pomembno pozitivno povezuje z bralno pismenostjo. Isti trend je zaslediti tudi pri učencih iz držav OECD-ja. Pri bralnem pristopu pa se je pokazalo, da so najmočnejši napovedovalci bralne pismenosti pri naših učencih poznavanje strategij razumevanja in povzemanja ter uporaba kontrolnih strategij - načrtovanja, spremljanja in evalviranja lastnega bralnega procesa.

01.07.2013