Z "bolonjskim procesom" pogosto povezujemo tristopenjsko ureditev študija na bachelor master in doktorsko stopnjo, kakor tudi vrednotenje po točkah in stopnjah ECTS (European Credit Transfer System). Manj znane po so logike, ki se skrivajo za njim, zato so napačna predvidevanja, da se spričevala istovetijo s sistemom v Združenih državah Amerike, da so točke ECTS zmotno dodeljujejo tedenskim in semestrskim uram ter da se lestvica ocen zmotno razume kot enostaven prevod sedanjih ocen. Vendar pa v tem prispevku ne govorimo o diplomah, točkah in stopnjah, temveč o ideologiji, ki jo pospešuje "bolonjski proces" na škodo nalogam, ki so lastne študiju in univerzam in so nastale z zgodovinsko delitvijo dela. Bolonjski proces daje namesto razvijanju znanosti in spoznanj o naravi in družbi v splošno dobro prednost naravnanosti študijev in univerz na "trg dela" in gospodarsko uporabnost. Vse to, kar naj bi bilo utemeljeno v duhu časa - kar pomeni prilagajanje univerze prevladujoči reducirani podobi sveta, brez ustrezne problematizacije - v polni meri podpira tudi lizbonska strategija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-FAGP5F96

COBISSID

5745182

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kellermann, Paul (2006). Od Sorbone do Bologne in še naprej. Sodobna pedagogika, letnik 57 = 123, številka 4. URN:NBN:SI:DOC-FAGP5F96 from http://www.dlib.si

MLA:

Kellermann, Paul. "Od Sorbone do Bologne in še naprej." Sodobna pedagogika letnik 57 = 123. številka 4 (2006).
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FAGP5F96>

Sodobna pedagogika
1950-
(Zbirni zapis)

številka

Sodobna pedagogika
2006
(Celotna številka)