Kisik ima v telesu dvojno vlogo. Po eni strani omogoča celično dihanje in preživetje celice, po drugi strani pa tvori številne reaktivne zvrsti. Kadar so reaktivne zvrsti v omejenih koncentracijah, prevladujejo njihovi fiziološki učinki. Pretirana tvorba reaktivnih molekul povzroča biokemične poškodbe membran, nukleinskih kislin, proteinov in drugih bioloških molekul. Razvoj antioksidativne mreže, ki ohranja ravnovesje med redukcijami in oksidacijami, je bil zato ključen za preživetje aerobov. Možgani so metabolno zelo obremenjeni, porabljajo veliko kisika in imajo šibko antioksidantno zaščito, zato so še posebej dovzetni za oksidativne poškodbe, ki jih povzročajo reaktivne zvrsti. Obstaja možnost, da to povzroča specifično odmiranje nevronov, kar vodi v razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Dokazov o vzročno-posledični korelaciji nimamo. Za Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen so značilni poškodbe določenih encimov in nastanek proteinskih aduktov, ki jih lahko pripišemo oksidativnemu stresu. Za boljše vrednotenje vpliva oksidativnega stresa je treba razviti zanesljivejše in natančnejše metode vrednotenja. Zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni, ki oksidativni stres zmanjšuje z aplikacijo antioksidantov, pri ljudeh še ni pokazalo izboljšanja bolezni.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-EEOJT1Z6

COBISSID

208869123

Objavljeno

09.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bizjak, Ela, Karakaš, Izidora (2024). Vpliv oksidativnega stresa na razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Placebo, številka 3, str. 17-20. URN:NBN:SI:DOC-EEOJT1Z6 from http://www.dlib.si

MLA:

Bizjak, Ela, Karakaš, Izidora. "Vpliv oksidativnega stresa na razvoj nevrodegenerativnih bolezni." Placebo številka 3 (2024) str. 17-20.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EEOJT1Z6>