Analysis of the cost efficiency of public general hospitals in Croatia

angleški

2025

letnik 23, številka 2

analiza ovojnice podatkov (DEA)   Hrvaška   javne splošne bolnišnice   stroškovna učinkovitost   zdravje

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen: Hrvaško prebivalstvo se hitro stara, in če se bodo sedanji demografski trendi nadaljevali, bo do leta 2050 vsak tretji Hrvat starejši od 65 let. Ta demografski premik pomeni, da bo moralo manjše delovno aktivno prebivalstvo podpirati čedalje več starejših, kar bo močno obremenilo gospodarsko uspešnost. Hkrati naraščajoče povpraševanje po javnih zdravstvenih storitvah povečuje javne izdatke za zdravstvo, pri čemer največji delež nakopičenih neporavnanih obveznosti nosijo splošne bolnišnice. V tem kontekstu postane ocenjevanje stroškovne učinkovitosti splošnih bolnišnic ključno za zmanjševanje razsipavanja virov. Zasnova/metodologija/pristop: stroškovna učinkovitost je ocenjena z analizo, kako se denarni vložki pretvorijo v vmesne rezultate. Stroškovna učinkovitost 19 hrvaških splošnih bolnišnic je analizirana z najpogosteje uporabljeno metodo – vhodno usmerjeno analizo ovojnice podatkov (DEA) – v predpandemičnih letih 2015 in 2016 ter v pandemičnih letih 2021 in 2022. Uporabljen je en vhod (skupni izdatki in odhodki splošnih bolnišnic, brez naložb v objekte) in trije izhodi (število bolnišničnih oskrbnih dni, zasedenost postelj oziroma stolov v dnevnih bolnišnicah ter število ambulantnih storitev v poliklinično-konzultativni dejavnosti). Ugotovitve: ocene stroškovne učinkovitosti segajo od 48 % do 100 %. Povprečno bi bolnišnice lahko znižale izdatke za 7 % v letu 2015, za 14 % v letih 2016 in 2021 ter za 16 % v letu 2022, ne da bi zmanjšale obstoječe ravni izhodov. Med pandemijo covida-19 se je skupna stroškovna učinkovitost splošnih bolnišnic poslabšala. Bolnišnici Pula-Pola in Varaždin sta v vseh štirih letih dosledno izstopali kot referenčni (najučinkovitejši) enoti. Nasprotno pa je Vukovar dosegal slabše rezultate, s stroškovno učinkovitostjo pod 70 % v celotnem obdobju. Pri večini bolnišnic so relativne uvrstitve po učinkovitosti ostale stabilne skozi čas – visoko učinkovite pred pandemijo so ostale učinkovite tudi po njej; manj učinkovite so ostale nizko uvrščene. Podatki kažejo tudi, da večje bolnišnice, merjeno po izdatkih, praviloma dosegajo boljšo stroškovno učinkovitost. Akademski prispevek k področju: študija prispeva k literaturi z merjenjem stroškovnih neučinkovitosti v splošnih bolnišnicah, ki jih mednarodne raziskave zdravstvene ekonomike pogosto spregledajo, zlasti v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Identificira vztrajne referenčne primere in neučinkovitosti ter ponuja podatkovno podlago za politične reforme, usmerjene v izboljšanje finančne vzdržnosti in operativne učinkovitosti hrvaškega zdravstvenega sistema. Omejitve raziskave: model vključuje omejen nabor spremenljivk zaradi podatkovnih omejitev. Vključitev dodatnih kazalnikov, kot so izdatki za zdravila ali po primerih uteženi akutni bolnišnični odpusti, bi lahko omogočila bolj niansirano oceno stroškovne učinkovitosti. Ta omejitev poudarja potrebo po celovitejšem in standardiziranem zbiranju zdravstvenih podatkov na Hrvaškem, zlasti s strani ministrstev za zdravstvo in finance. Praktične implikacije: ugotovitve lahko pomagajo oblikovalcem politik, saj so stroškovno učinkovite splošne bolnišnice ključne za gospodarsko in socialno blaginjo. Referenčne bolnišnice so lahko vzor, delijo dobre prakse upravljanja stroškov in uporabe virov ter s tem pomagajo izboljšati stroškovno učinkovitost v celotnem sklopu splošnih bolnišnic. Manj učinkovite bolnišnice naj bodo cilj revizij, managerskega usposabljanja ali podpore pri proračunskem načrtovanju in načrtovanju virov. Poleg tega je študija podlaga za izboljšanje nacionalnih sistemov spremljanja uspešno-sti bolnišnic in standardov poročanja podatkov. Izvirnost/vrednost: gre za prvo študijo, ki je izračunala stroškovno učinkovitost 19 hrvaških splošnih bolnišnic.

25.11.2025