Strategije komuniciranja s chatGPT pri kvalitativni analizi besedil

slovenski

2024

letnik 63, številka 3

človeška inteligenca   kvalitativna analiza   metodologija   umetna inteligenca   upokojitev   utemeljena teorija

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo

Članek opisuje poskuse komunikacije humane inteligence (HI) ali človeškega raziskovalca (HR) z umetno inteligenco (UI) , programom chatGPT, pri analizi besedila dveh intervjujev s področja socialne gerontologije. Splošni okvir analize je utemeljena teorija po Glaserju in Straussu s koraki, ki vodijo od zapisa intervjuja prek kodiranja in definiranja relevantnih pojmov do tentativne teorije. Interakcija z UI je potekala po primerjalno sekvenčnem modelu, se pravi, da sta se v vsaki sekvenci analize izmenjali obe inteligenci, UI in HI, raziskovalec in računalniški program. Raziskovalec je s svojimi vhodnimi spodbudami izzval odgovore programa, ki jih je raziskovalec ovrednotil, sporočil UI in na tej osnovi spodbudil naslednjo sekvenco. Pokazalo se je, da je program koristen pripomoček kvalitativne analize, saj posreduje raziskovalcu namige in ideje za analizo, da pa je nujna vodilna in usmerjevalna vloga raziskovalca (HR), posebej pri formulaciji končne tentativne teorije. Povratno sporočilo, ki ga s formulacijo teorije posreduje raziskovalec, pripomore k učenju programa. To pomeni, da postaja program z uporabo pri kvalitativni analizi besedil s časom vse boljši pomočnik.

20.01.2025