Opis
Širitev EU odpira vrsto vprašanj v EU in njenih sedanjih članicah, kot tudi v državah kandidatkah in tistih državah, ki si - kdaj v bližnji ali daljni prihodnosti - želijo postati članice te integracije. Institucionalne reforme same EU in tovrstne reforme v posameznih državah članicah in kandidatkah so prav gotovo pomembno vprašanje v tem okviru. Zato se bo z njim ukvarjala tudi ustavna konvencija EU, ki bo morala najti za vsa ključna vprašanja kompromise,sprejemljive za vse. Kot vedno do zdaj v Evropskih skupnostih (ES) in EU lahko pričakujemo, da bosta tudi tokrat vprašanje in medsebojni konflikt skupnih interesov in supranacionalne integracije (vključno s federalno opcijo) na eni strani ter nacionalne neodvisnosti, suverenosti in nacionalnih interesov posameznih drzav članic na drugi strani pomembni in "vroči" temi. Pri tem se bo zagotovo - vsaj kot obrobno - pojavilo tudi vprašanje odnosa in sobivanja evropske oz. evropskih identitet ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih identitet prav tako zanimivo pa bo tudi vprašanje odnosa evropskih identitet z drugimi globalnimi identitetami, ki obstajajo ali pa se bodo morebiti pojavile. Prispevek se zato ukvarja z vprašanjem, ali evropska identiteta oz. evropske identite sploh obstajajo, kakšne so njihove vsebine in narava ter kako lahko sobivajo in se preprivajo z drugimi identitetami, pa tudi z razmišljanjem o tem, kako bo mogoče znotraj evropskih identit ohraniti in razvijati nacionalne, regionalne, lokalne in druge specifične identitete. Sam menim, da sta spodbujanje in razvijanje novih skupnih evropskih identiet pomembni nalogi EU, od katerih bosta v mnogočem odvisna uspeh institucionalnih reform in pričakovana širitev EU.