Opis
Informacijsko bojevanje je vrsta strateškega komuniciranja z modeli moči, kot sta mehka in trda moč. Raziskava je pokazala, da veljata teoretični okvir in domneva, da najpomembnejši modeli moči ne vključujejo le zmožnosti, zmogljivosti in namena, temveč tudi sredstva, metode ali tehnike držav in nedržavnih akterjev. Primer spora med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki je trajal od decembra 2017 do marca 2018, kaže na to, da Izrael uporablja mehko, Hamas pa trdo moč. V članku analiziramo modele moči, nato pa z metodologijo pripovedi in protipripovedi Izraela in Hamasa predstavimo njihov način informacijskega bojevanja. Hamas si je kot nedržavni akter sicer pridobil naklonjenost javnosti, vendar tega ni znal izkoristiti za doseganje drugih ciljev. Zmaga v informacijski bitki z bodisi mehko ali trdo močjo namreč še ne pomeni, da je konflikt končan. V sklepu ugotavljamo, da nedržavni akterji, kot je Hamas, ki se bolj nagibajo k nadzoru kot k odprtosti, manj uporabljajo mehko moč. Namesto tega poskušajo odvračati pozornost s trdo močjo, tako da vplivajo na najpomembnejše načine izražanja ter manipulirajo z množičnimi mediji in občutljivostjo javnosti. V primerjavi z njimi države, na primer Izrael, za doseganje svojih ciljev uporabljajo privabljanje in prepričevanje, torej mehko moč. V obeh primerih je treba v zavest publike, kamor spadajo svetovni voditelji, splošno prebivalstvo in medijske hiše, le usidrati neko prepričanje, čeprav brez dejstev.