261 KB4 KB2019Segell, Glenštevilka:2letnik:21str. 85-103DOI:10.33179/BSV.99.SVI.11.CMC.21.2.4ISSN:2232-2825COBISSID:6260430URN:URN:NBN:SI:doc-CNF7JQCYenGeneralštab Slovenske vojskeSodobni vojaški izziviHamasinformacijsko vojskovanjeinformation warfareIsraelIzraelodnosi z javnostmisharp powersoft powerstrategic communicationvojna propagandavojskaInformation warfare by means of soft and sharp power| Informacijsko bojevanje z mehko in trdo močjo| primer Izraela in Hamasa| the case of Israel and Hamas|Information warfare is a type of strategic communication realized through models of power such as soft and sharp power. Investigation provides evidence sustaining the theoretical framework and premise that the essential models of power are not just the ability, capability and intent, but also the means, method or technique of both states and non-state actors. The example of a dispute between Israel and Hamas in Gaza, from December 2017 to March 2018, shows Israel wielding soft power and Hamas wielding sharp power. This article reviews the models of power, then uses the methodology of the narrative and counter-narrative of Israel and Hamas to show their information warfare campaign. Hamas, a non-state actor, succeeded in gaining sympathy, but was unable to utilize this to further any other objectives. Winning an information battle by soft or by sharp power does not mean that the conflict is over. The conclusion shows that non-state actors, e.g. Hamas, that prioritize control over openness are deficient in soft power projection, so use sharp power to create distraction by the key attributes of expression and manipulation of mass media and public sensitivities, rather than by the attraction and persuasion (soft power) used by states, e.g. Israel. In both, all that is required is to instil a perception, even without facts, in the minds of the audience, which includes global leaders, the mass population and media outletsInformacijsko bojevanje je vrsta strateškega komuniciranja z modeli moči, kot sta mehka in trda moč. Raziskava je pokazala, da veljata teoretični okvir in domneva, da najpomembnejši modeli moči ne vključujejo le zmožnosti, zmogljivosti in namena, temveč tudi sredstva, metode ali tehnike držav in nedržavnih akterjev. Primer spora med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki je trajal od decembra 2017 do marca 2018, kaže na to, da Izrael uporablja mehko, Hamas pa trdo moč. V članku analiziramo modele moči, nato pa z metodologijo pripovedi in protipripovedi Izraela in Hamasa predstavimo njihov način informacijskega bojevanja. Hamas si je kot nedržavni akter sicer pridobil naklonjenost javnosti, vendar tega ni znal izkoristiti za doseganje drugih ciljev. Zmaga v informacijski bitki z bodisi mehko ali trdo močjo namreč še ne pomeni, da je konflikt končan. V sklepu ugotavljamo, da nedržavni akterji, kot je Hamas, ki se bolj nagibajo k nadzoru kot k odprtosti, manj uporabljajo mehko moč. Namesto tega poskušajo odvračati pozornost s trdo močjo, tako da vplivajo na najpomembnejše načine izražanja ter manipulirajo z množičnimi mediji in občutljivostjo javnosti. V primerjavi z njimi države, na primer Izrael, za doseganje svojih ciljev uporabljajo privabljanje in prepričevanje, torej mehko moč. V obeh primerih je treba v zavest publike, kamor spadajo svetovni voditelji, splošno prebivalstvo in medijske hiše, le usidrati neko prepričanje, čeprav brez dejstevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaMinistrstvo za obrambo RS