V okviru prizadevanj EU za krepitev kapitalskih trgov je bila leta 2024 sprejeta Direktiva 2024/2810, ki od držav članic zahteva, da v določenih primerih družbam omogočijo uvedbo delniških struktur z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Ureditve glasovalnih pravic so bile v državah članicah tradicionalno izrazito različne, zato je bilo vprašanje večkratnih glasovalnih pravic dolgo sporno tako na nacionalni kot na evropski ravni. Uvedba delnic z večkratno glasovalno pravico, ki v številnih državah pomeni odstop od globoko zakoreninjenega načela ena delnica - en glas, bo zato velik konceptualni zasuk v korporacijskem pravu, tudi v Sloveniji. Ob prednostih delnic z večkratno glasovalno pravico, ki so zlasti v ohranitvi nadzora ustanoviteljev nad družbo in s tem povezani spodbudi za povečanje števila prvih javnih ponudb (IPO) ter rast podjetij, pa ni mogoče prezreti tudi opozoril v ekonomski literaturi in izsledkov empiričnih raziskav o možnosti izkoriščanja tovrstnih delniških struktur za prisvajanje zasebnih koristi. Ekonomsko učinkovita pravna ureditev je dosegljiva ob uravnoteženju pozitivnih in negativnih učinkov, ki jih delnice z večkratno glasovalno pravico prinašajo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-BNSUFL0D

COBISSID

271119619

Objavljeno

12.10.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Krajnik, Jan, Krajnik, Luka (2026). Delnice z večkratno glasovalno pravico. Podjetje in delo, letnik 52, številka 1, str. 71-109. URN:NBN:SI:DOC-BNSUFL0D from http://www.dlib.si

MLA:

Krajnik, Jan, Krajnik, Luka. "Delnice z večkratno glasovalno pravico." Podjetje in delo letnik 52. številka 1 (2026) str. 71-109.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BNSUFL0D>

Podjetje in delo
1990-
(Zbirni zapis)