Creative competence in borrowings : words of Japanese origin in Slovene

angleški

2011

izposojenke   japonščina   jeziki v stiku   oblikoslovje   slovenščina   spol   število

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Japonščina nima slovničnih kategorij spola in števila. Samostalniki in pridevniki se ne sklanjajo. Besede so sestavljene z odprtimi zlogi s tonemskim, ne z jakostnim naglasom. Vsi japonski samoglasniki imajo kratko in dolgo različico. Na drugi strani pozna slovenščina kategoriji števila in spola. Oblike samostalnikov se spreminjajo glede na število, spol in sklon. Vsi samostalniki nosijo jakostni naglas. Pričujoči prispevek obravnava glede na oblikoslovne in fonološke značilnosti obeh jezikov določanje spola in števila pri sprejemanju izposojenk iz japonščine v slovenščino. Pravila pri določanju spola in števila temeljijo na oblikoslovju in semantiki: za število ima prednost nezaznamovana različica, ednina, za spol moški ali ženski spol glede na samoglasnik (le izjemoma soglasnik) zadnjega zloga prvotne japonske besede. Jezikovno ustvarjalna sposobnost govorcev jezika prejemnika, slovenščine, je zlasti opazna, kadar se upoštevajo kategorije in pravila, ki so specifično slovenski. Semantika vršilca oz. udeleženca kot živega bitja ima pomembno vlogo pri določanju spola, ravno tako tudi množinskost samostalnika, če to dovoljuje oz. pričakuje sobesedilo, v katerem se nova beseda uporablja (npr. karaoke, šitake). Popolno integracijo izposojenk prepoznamo pri izpeljavi pridevnikov in dodatnih samostalnikov, ki so nove tvorbe znotraj jezika prejemnika (npr. kamikazni kombi, samirajski meč, judoist). Najbolj izvirno določanje spola in števila je opazno pri samostalniku karaoke.

14.02.2015