296 KB42 KB195520252011Shigemori Bučar, Chikakoštevilka:letn. 51str. 245-262ISSN:0024-3922COBISSID:47693154URN:URN:NBN:SI:doc-AYLUYMGSenZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)empruntsgenreizposojenkeJapanesejaponaisjaponščinajeziki v stikulangues en contactmorphologienombreoblikoslovjeSloveneslovenščinaspolšteviloCreative competence in borrowings| words of Japanese origin in Slovene|Japanese has no category of gender or number. Nouns as well as adjectives have no inflection. The phonological construction of words is syllabic and there is no stress accent but pitch accent. Five vowels have short and long opposition. On the other hand, Slovene has categories of number and gender. Nouns are inflected according to six cases. Phonologically, all nouns carry a stress accent. In this paper, the gender and number assignment to loanwords of Japanese origin in Slovene is discussed on the basis of the morphology and phonology of the source and recipient languages. Assignment rules have certain morphological and semantic foundations. The relative competence of the speakers of the recipient language, Slovene, is particularly noticeable when activating the categories and rules that are specific to their own language. The integration of loanwords may be observed through the additional derivation of adjectives and nouns within the framework of the recipient languageJaponščina nima slovničnih kategorij spola in števila. Samostalniki in pridevniki se ne sklanjajo. Besede so sestavljene z odprtimi zlogi s tonemskim, ne z jakostnim naglasom. Vsi japonski samoglasniki imajo kratko in dolgo različico. Na drugi strani pozna slovenščina kategoriji števila in spola. Oblike samostalnikov se spreminjajo glede na število, spol in sklon. Vsi samostalniki nosijo jakostni naglas. Pričujoči prispevek obravnava glede na oblikoslovne in fonološke značilnosti obeh jezikov določanje spola in števila pri sprejemanju izposojenk iz japonščine v slovenščino. Pravila pri določanju spola in števila temeljijo na oblikoslovju in semantiki: za število ima prednost nezaznamovana različica, ednina, za spol moški ali ženski spol glede na samoglasnik (le izjemoma soglasnik) zadnjega zloga prvotne japonske besede. Jezikovno ustvarjalna sposobnost govorcev jezika prejemnika, slovenščine, je zlasti opazna, kadar se upoštevajo kategorije in pravila, ki so specifično slovenski. Semantika vršilca oz. udeleženca kot živega bitja ima pomembno vlogo pri določanju spola, ravno tako tudi množinskost samostalnika, če to dovoljuje oz. pričakuje sobesedilo, v katerem se nova beseda uporablja (npr. karaoke, šitake). Popolno integracijo izposojenk prepoznamo pri izpeljavi pridevnikov in dodatnih samostalnikov, ki so nove tvorbe znotraj jezika prejemnika (npr. kamikazni kombi, samirajski meč, judoist). Najbolj izvirno določanje spola in števila je opazno pri samostalniku karaokeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta