V prispevku avtorica obravnava problematiko načrtovane reforme dedovanja v Republiki Sloveniji in se pri tem osredotoča predvsem na dve ključni vprašanji, tj. zakonito dedovanje in v okviru tega nujno dedovanje. Ugotavlja, da na področju dedovanja Slovenija doslej ni sledila reformnim trendom po svetu, prav tako ne potrebam, ki jih izkazuje slovenska družbena realnost. Meni, da bo treba spremeniti in posodobiti tako sistem zakonitega dedovanja kakor nujnega dedovanja, ki je sicer posebna oblika zakonitega dedovanja, čeprav se uveljavi pri oporočnem dedovanju. Zakonito dedovanje bo treba reformirati predvsem v smislu spremembe dednih deležev znotraj posameznega dednega reda in pri tem bolj upoštevati legitimne interese zakoncev v primerjavi s potomci (horizontalna zaščita dedičev). Pri nujnem dedovanju pa bo treba predvsem zožiti krog upravičencev do nujnega deleža in morebiti tudi spremeniti razmerja v velikosti nujnih deležev. Pri vprašanju spremembe pravne narave nujnega deleža je avtorica zadržana, svetuje temeljit premislek in upoštevanje vseh argumentov za takšno rešitev in proti njej. Na koncu prispevka avtorica primeroma navede še nekaj drugih področij, ki bi jih bilo treba reformirati, ter predlaga primeren način vodenja reforme dednega prava nasploh.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ARKPPODS

COBISSID

253702403

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Žnidaršič Skubic, Viktorija (2025). Reforma dedovanja v Republiki Sloveniji. Podjetje in delo, letnik 51, številka 6/7, str. 1273-1285. URN:NBN:SI:DOC-ARKPPODS from http://www.dlib.si

MLA:

Žnidaršič Skubic, Viktorija. "Reforma dedovanja v Republiki Sloveniji." Podjetje in delo letnik 51. številka 6/7 (2025) str. 1273-1285.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ARKPPODS>