Pregon mednarodnih hudodelstev in načelo zakonitosti

slovenski

2017

letnik 77, številka 1

kazensko pravo    mednarodno pravo   načelo zakonitosti   mednarodno hudodelstvo   zastaranje   opredelitev kaznivega dejanja   uporaba milejšega zakona

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Večina kazenskih pregonov mednarodnih hudodelstev je v zadnjih šestdesetih letih v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu potekala post factum, saj so bila pravila pregona oblikovana po tem, ko so bila mednarodna hudodelstva izvršena. Prispevek obravnava dileme, ki na podlagi tega izvirajo iz načela zakonitosti, predstavi elemente načela zakonitosti ter izpostavi tiste, ki bi lahko bili sporni za pregon mednarodnih hudodelstev. Nato obravnava odgovore, ki jih na dileme v zvezi s spoštovanjem načela zakonitosti ponuja mednarodno kazensko pravo, zlasti praksa Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ter ureditev Evropske konvencije za človekove pravice. Sklepno poglavje prispevka predstavi slovenski pogled na dileme načela zakonitosti in primerja slovenske rešitve ter rešitve Evropskega sodišča za človekove pravice. S tem se potrdi hipoteza prispevka, da slovenska Ustava ureja načela zakonitosti strožje kot mednarodno kazensko pravo in mednarodno pravo človekovih pravic.

18.07.2018