594 KB79 KB201120252017Zgaga, Sabinaštevilka:1letnik:77str. 25-51, 122-123COBISSID_HOST:15927377ISSN:1854-3839URN:URN:NBN:SI:doc-ARAXL4B9slPravna fakultetaZbornik znanstvenih razprav (Pravna fakulteta. 1991)core crimecriminal lawdefinition of criminal actkazensko pravolex mitiormednarodno hudodelstvomednarodno pravonačelo zakonitostiopredelitev kaznivega dejanjaprinciple of legalitystatute of limitationuporaba milejšega zakonazastaranjePregon mednarodnih hudodelstev in načelo zakonitosti|The majority of criminal prosecutions of core crimes' perpetrators in the last 60 years was performed post factum, since the rules of criminal prosecution were drafted after the commission of international crimes. The paper discusses the dilemmas, which arise from the principle of legality due to the post factum nature of criminal prosecution. First, the elements of principle of legality are presented, of which those are emphasised that could be controversial in case of international crimes prosecution. Afterwards, the paper discusses the answers provided by international criminal law, especially the case law of the International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia and by the European Court of Human Rights. The paper concludes by analysis of Slovenian view on dillemas of principle of legality and compares Slovenian positions with the ones of the European Court of Human Rights. The thesis that Slovenian Constitution includes a stricter regulation of principle of legality than the European Court of Human Rights' system is thereby confirmedVečina kazenskih pregonov mednarodnih hudodelstev je v zadnjih šestdesetih letih v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu potekala post factum, saj so bila pravila pregona oblikovana po tem, ko so bila mednarodna hudodelstva izvršena. Prispevek obravnava dileme, ki na podlagi tega izvirajo iz načela zakonitosti, predstavi elemente načela zakonitosti ter izpostavi tiste, ki bi lahko bili sporni za pregon mednarodnih hudodelstev. Nato obravnava odgovore, ki jih na dileme v zvezi s spoštovanjem načela zakonitosti ponuja mednarodno kazensko pravo, zlasti praksa Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ter ureditev Evropske konvencije za človekove pravice. Sklepno poglavje prispevka predstavi slovenski pogled na dileme načela zakonitosti in primerja slovenske rešitve ter rešitve Evropskega sodišča za človekove pravice. S tem se potrdi hipoteza prispevka, da slovenska Ustava ureja načela zakonitosti strožje kot mednarodno kazensko pravo in mednarodno pravo človekovih pravicTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta