Analiza nekaterih dejavnikov uspešnosti sojenja slovenskih košarkarskih sodnikov

slovenski

2018

letnik 66, številka 1/2

košarka   sodniki (šport)   sodniški rangi   sojenje   šport   uspešnost

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

V raziskavi smo se odločili primerjati košarkarske sodnike različnih sodniških list v Sloveniji oziroma analizirati razlike in podobnosti v nekaterih njihovih značilnostih in dejavnikih, ki po našem mnenju pomembno vplivajo na uspešnost sojenja. Anketiranih je bilo 126 košarkarskih sodnikov, od katerih jih 58 sodi v članski starostni kategoriji (1. SKL, 2. SKL, 3. SKL, 4. SKL), 68 pa v mlajših starostnih kategorijah. Rezultati raziskave so pokazali, da so po pričakovanjih najstarejši in najizkušenejši tisti sodniki, ki sodijo v 1. SKL. Med vsemi sodniki je le nekaj več kot 8 % predstavnic ženskega spola. Glavni dejavnik, ki vpliva na začetek ukvarjanja s sojenjem, je želja ostati v stiku s košarko po končani igralski karieri. Sodniki, ki sodijo 1. in 2. SKL, se v povprečju dlje časa pripravljajo na tekmo, se dlje časa ogrevajo in več časa porabijo za analizo svojega sojenja po tekmi kot sodniki, ki sodijo 3. in 4. SKL. Najbolj pozorni oziroma dosledni pri dosojanju t. i. manj vplivnih prekrškov so pričakovano sodniki, ki sodijo v 1. SKL. 41 % vseh anketiranih sodnikov se v preteklosti ni ukvarjalo z igranjem košarke. Sodniki se v večini strinjajo z vpeljavo samoocenjevanja po končani tekmi, ne strinjajo pa se z vpeljavo dodatne ocene s strani trenerjev in kapetanov ekip.

21.12.2021