Avtorskopravne podlage za grajenje velikih jezikovnih modelov v slovenski pravni ureditvi

slovenski

2025

avtorsko pravo   avtorskopravne izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje   generativna umetna inteligenca   veliki jezikovni modeli   zakoniti dostop

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Za zakonito grajenje velikih jezikovnih modelov, ki temelji na obdelavi velike količine besedil in podatkov, je ključna pravno varna in učinkovita avtorskopravna ureditev. V slovenski avtorskopravni zakonodaji imamo po novem dve izjemi, ki se nanašata na podatkovno analizo oziroma besedilno in podatkovno rudarjenje, ki sta pravna podlaga tudi za grajenje generativne umetne inteligence, kamor uvrščamo tudi grajenje velikih jezikovnih modelov. Izjemi sta bili v slovensko avtorskopravno zakonodajo vneseni z zadnjo novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-I) oktobra 2022, s katero je Slovenija prenesla določbe Direktive (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu v nacionalni pravni red. V prispevku so predstavljene rešitve, kako so se v drugih jurisdikcijah po svetu soočili z zagotavljanjem avtorskopravnih podlag za grajenje umetne inteligence, vključno z ureditvijo v EU, osrednji del prispevka pa se osredotoča na razlago slovenske izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja. Ta izjema je ključna pravna podlaga za grajenje odprto dostopnih velikih jezikovnih modelov za slovenski jezik. V zaključku so poudarjene dileme, s katerimi se trenutno sooča EU, ki sicer namenja ogromne investicije za grajenje umetne inteligence v javnem interesu (Public AI), kakršnega zasleduje tudi izgradnja odprto dostopnih velikih jezikovnih modelov za slovenski jezik, in nakazane možne smeri razvoja.

27.05.2026