Spremembe morfoloških in arhitekturnih značilnosti zadnjih stegenskih mišic po vadbeni intervenciji

slovenski

2024

letnik 72, številka 3/4

debelina   dolžina mišičnih fasciklov   penacijski kot   šport   vadba proti uporu   volumen

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Poškodba zadnjih stegenskih mišic (ZSM) je med najpogostejšimi v športu. Na dovzetnost za te poškodbe med drugim vplivajo arhitekturne značilnosti mišice, med katere spadajo dolžina in penacijski kot mišičnih fasciklov ter prečni presek, debelina in volumen mišice. Te značilnosti je mogoče spremeniti z različnimi dražljaji, vključno z vadbo proti uporu. Namen sistematičnega pregleda je bil proučiti in predstaviti razpoložljivo literaturo o vplivu različnih vadbenih intervencij na arhitekturne in morfološke značilnosti ZSM. Literaturo smo iskali aprila 2024 po podatkovnih zbirkah PubMed, Web of Science, Cohrane library in Scopus. Kakovost izbranih virov smo ocenili z lestvico PEDro. V pregled smo vključili 14 raziskav s primerjalno ali kontrolno skupino, ki so preučevale vpliv vadbenih intervencij na arhitekturne in morfološke značilnosti ZSM. Kakovost vključenih študij je segala od slabe do dobre, pri čemer je bila ena raziskava slabe kakovosti, sedem jih je bilo srednje kakovosti in šest dobre kakovosti. V 12 od 14 raziskav so avtorji ugotovili, da ekscentrična vadba učinkovito podaljša mišične fascikle ZSM. Štiri študije so pokazale, da prekinitev vadbe povzroči ponovno skrajšanje fasciklov dolge glave dvoglave stegenske mišice (BFlh). V devetih od 13 raziskav se je penacijski kot BFlh zmanjšal, v eni pa so poročali o povečanju. Po prekinitvi vadbe se pri dveh raziskavah penacijski kot ni spremenil, pri eni so zaznali zmanjšanje in pri eni povečanje. V sedmih izmed 14 raziskav so poročali o povečanju volumna, debeline ali prečnega preseka BFlh. Za določitev spremenljivk vadbe, pri katerih je ta najučinkovitejša, so potrebne nadaljnje raziskave.

20.03.2025