Duhovna oskrba v vojski v času pospešene digitalizacije, tehnološkega napredka in družbenih prelomov

slovenski

2025

letnik 30, številka 119/120

avtonomno orožje   digitalna humanistika   duhovna oskrba   etika vojne   Pastoralno delo z vojaki   vojno kaplanstvo   vojska in duhovnost

Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V pričujočem prispevku raziskujem koncept duhovne oskrbe v sodobni druž-bi. Na podlagi številnih teoretskih in empiričnih raziskav ter sociološkega in reli-giološkega pristopa prikažem, da se duhovna oskrba zlasti v zahodni kulturno-po-litični kulturi vse bolj premika od tradicionalnih, pastoralnih modelov duhovne oskrbe, strogo povezanih z načinom dela lokalno prevladujočih religioznih insti-tucij, k pluralnim, medreligioznim in humanistično-sekularnim oblikam duhovne podpore.V članku obravnavam vpliv razvoja avtonomnih orožij in informacijskega preporoda, ki vsaj posredno vplivata na razvoj novih oblik dehumanizacije in primerov masovnega uničenja, na pripadnike vojske ter analiziram, kako se (tako religiozne kot humanistične) oblike duhovne oskrbe odzivajo na te spremembe. poseben poudarek podajam pojmu moralne poškodbe, ki je v nedavni religiolo-ški in psihološki literaturi požel precej zanimanja, tehnološki procesi sodobnosti in družbeno-politične spremembe pa morda še povečujejo pojavnost tovrstnih travm. V članku nakazujem, da je duhovna oskrba eno redkih polj, kjer se v času pospešenega razvoja umetne inteligence in avtonomnih orožij še ohranja prostor za neposreden človeški stik in etično refleksijo. To še posebej omogoča razumevanje duhovne oskrbe kot celostne humanistične skrbi za duhovnost člo-veškega bitja, ki ne pozna strogega ločevanja na podlagi geografskih, religioznih in vrednostno-normativnih meja.

04.03.2026