Opis
V poskus smo vključili 32 jagnjet jezersko-solčavske pasme in primerjali maščobno kislinsko sestavo v intramuskularni maščobi dolge hrbtne mišice (Longissimus dorsi) med dvema različnima tehnologijama reje (paša, hlev) ter med sesnimi in odstavljenimi jagnjeti (vpliv odstavitve). V model smo vključili tudi interakcijo med vplivoma tehnologije reje in odstavitve ter vpliv spola. Jagnjeta znotraj različnih tehnologij reje so bila zaklana pri enaki telesni masi (34 kg). Sesna jagnjeta so bila zaklana pri starosti 125 dni (30 kg), odstavljena pa nekoliko kasneje (165 dni starosti in 38 kg telesne mase ob zakolu). V mesu jagnjet, ki so se pasla, je bil manjši dele palmitinske (C16:0) in oleinske (C18:1n-9) kisline in večji dele linolenske (C18:2n-6), alfa-linolenske (C18:3n-3), arahidonske (C20:4n-6) in eikozapentaenojske (C20:5n-3) kisline. Jagnjeta s paše so imela manj SFA (nasičene maščobne kisline) in MUFA (enkrat nenasičene maščobne kisline) ter več PUFA (večkrat nenasičene maščobne kisline) in še posebej visok dele C18:3n-3 (3,3 %). V primerjavi y jagnjeti, krmljenimi v hlevu, so imela jagnjeta s paše tudi več n-6 PUFA (15,06 %), celo 1,5 krat več kot jagnjeta iz hleva (9,34 %) in zato tudi širše n-6/n-3 razmerje (2,1 oz. 1,6). Odstavitev vpliva predvsem na dele MUFA in PUFA. Meso sesnih jagnjet je vsebovalo manj MUFA (34,84 % oz. 38,35 %) in več PUFA (21,89 % oz. 17,08 %) in je imelo tudi širše n-6/n-3 razmerje (1,9 oz. 1,7) kot jagnjeta iz hleva. Interakcija tehnologije reje in odstavitve ni bila statistično značilna, razen za alfa-linolensko kislino. Največji dele te kisline je imelo meso odstavljenih jagnjet s paše (3,48 %) in najmanjši meso odstavljenih jagnjet, krmljenih v hlevu (2,71 %). V intramuskularni maščobi moških jagnjet je bilo manj MUFA in več PUFA, n-6 PUFA in n-3 PUFA. Razmerje n-6/n-3 PUFA je bilo enako pri obeh spolih (1,8).