Slovenska sodišča so v zadnjem času obremenjena z velikim pripadom zadev prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. člen KZ-1). Hujša (kvalificirana) oblika tega kaznivega dejanja je podana, če so pri prevozu prebežniki izpostavljeni nevarnosti za življenje in zdravje. Gre za primer konkretnega ogrozitvenega kaznivega dejanja, pri čemer se je sodna praksa spopadla z vprašanjem, kolikšno stopnjo nevarnosti ta kazniva dejanja zahtevajo. Analiza pokaže več pomanjkljivosti v dosedanjih teoretičnih opredelitvah konkretnega ogrožanja. Avtor skuša konkretno ogrožanje premisliti na novo, pri čemer ima ključno mesto premislek o vlogi verjetnosti pri sodniškem odločanju. Predstavljeni so različni načini ocene verjetnosti nekega dogodka. Izkaže se, da kvantitativni standardi verjetnosti pri sodniškem odločanju večinoma ne bodo uporabni, torej bodo sodišča morala delati s kvalitativnimi (opisnimi) standardi. Ti pa morajo biti dovolj jasni in praga konkretnega ogrožanja ne smejo postaviti previsoko.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-79EHRJPN

COBISSID

231345667

Objavljeno

21.05.2026

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ambrož, Matjaž (2025). Prevoz prebežnikov v neprimernih razmerah. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 76, številka 1, str. 31-40. URN:NBN:SI:DOC-79EHRJPN from http://www.dlib.si

MLA:

Ambrož, Matjaž. "Prevoz prebežnikov v neprimernih razmerah." Revija za kriminalistiko in kriminologijo letnik 76. številka 1 (2025) str. 31-40.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79EHRJPN>