sodni praksi obstajajo različna stališča o tem, ali lahko izključeni delničar izpodbija sklep skupščine o izključitvi, če na vprašanja o ponujeni denarni odpravnini, ki jih je postavil na skupščini, ni dobil popolnih in pravilnih odgovorov. Avtor podpira stališče, po katerem izključitev izpodbojnosti zaradi razlogov iz prvega odstavka 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (denarna odpravnina ni primerna ali sploh ni bila ponujena ali ni bila ponujena pravilno) zajema tudi izključitev izpodbojnosti zaradi pomanjkljivih informacij, če se te informacije nanašajo na denarno odpravnino. Kljub možnosti takšne interpretacije, ki temelji na argumentum a fortiori, avtor meni, da bi bila zaradi različnih stališč v sodni praksi smiselna izrecna zakonska ureditev tega vprašanja, ne le v okviru postopka izključitve, ampak za vse primere korporacijskih transakcij, pri katerih je predviden poseben sodni postopek preizkusa primernosti kompenzacije. Avtor predlaga zakonsko rešitev po zgledu nemške in avstrijske korporacijske zakonodaje.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5UEIUN4F

COBISSID

204123907

Objavljeno

08.12.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Podgorelec, Peter (2024). Izpodbojnost sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev zaradi kršitve pravice do obveščenosti. Podjetje in delo, letnik 50, številka 3/4, str. 443-464. URN:NBN:SI:DOC-5UEIUN4F from http://www.dlib.si

MLA:

Podgorelec, Peter. "Izpodbojnost sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev zaradi kršitve pravice do obveščenosti." Podjetje in delo letnik 50. številka 3/4 (2024) str. 443-464.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5UEIUN4F>