Avtor v prispevku obravnava teorije o namenu kaznovanja, pri čemer izhaja iz danes tako rekoč splošno sprejete predpostavke, da nobena izmed tradicionalnih teorij ne more sama zase prepričljivo utemeljiti vsebine in meja kazni. Neizogibne so torej "mešane teorije", sporno pa ostaja vprašanje, kakšno naj bo znotraj njih razmerje različnih ciljev kaznovanja. Avtor zagovarja t. i. preventivne mešane teorije, ki skušajo povezali različne vidike specialne prevencije (usmerjene v resocializacijo) in generalne prevencije, odpovedujejo pa se slehernemu povračilu kot namenu kaznovanja. Odpoved povračilu kot namenu kaznovanja pa ne pomeni tudi odpovedi načelu krivde - to ima znotraj preventivnih mešanih teorij vlogo temelja in zgornje meje kazni. Avtor opozori tudi na nekatere senčne plati preventivnih mešanih teorij, kljub temu pa pride do sklepa, da so zaenkrat najboljša možnost glede na alternative, ki so na voljo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5RLROEML

COBISSID

9467217

Objavljeno

14.03.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Ambrož, Matjaž (2008). Preventivne mešane teorije o namenu kaznovanja. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 59, številka 3, str. 239-248. URN:NBN:SI:DOC-5RLROEML from http://www.dlib.si

MLA:

Ambrož, Matjaž. "Preventivne mešane teorije o namenu kaznovanja." Revija za kriminalistiko in kriminologijo letnik 59. številka 3 (2008) str. 239-248.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5RLROEML>