Prvi roman Ivana Cankarja Tujci (1901) je presegel nivo dotedanjih slovenskih romanov z več lastnostmi; v razpravi sem se poglobljeno posvetila dvema izvirnostma, tj. esejizaciji in žanrskemu sinkretizmu. Pri razlagi digresivne inovativnosti sem se dotaknila temeljnih antagonizmov Cankarjeve pripovedi, izraženih skozi ironijo in satiro, ki ju usmerja močna (socialna oziroma socialistična) empatija. V analizi žanrske inovativnosti sem upoštevala žanrski sinkretizem in trojni ljubezenski neuspeh razlagala kot trojno odtujenost - tujost domovine in tujine, umetnosti in dela, ženske in družine -, na koncu pa sem vse odtujenosti sintetizirala še s prepadom med mestom in predmestjem. Obravnava prvega Cankarjevega romana ni nakazala samo obrisov bodoče romaneskne poetike, ampak tudi Cankarjev filozofski potencial, ki se odraža v pronicljivem demaskiranju pojavov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-4IG9HNQ4

COBISSID

36725763

Objavljeno

16.06.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zupan Sosič, Alojzija (2020). Tujci, prvi roman Ivana Cankarja. Jezik in slovstvo, letnik 65, številka 2, str. 89-100, 150. URN:NBN:SI:DOC-4IG9HNQ4 from http://www.dlib.si

MLA:

Zupan Sosič, Alojzija. "Tujci, prvi roman Ivana Cankarja." Jezik in slovstvo letnik 65. številka 2 (2020) str. 89-100, 150.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4IG9HNQ4>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)